Foto:
Foto:
Vlada bo svoje delo ovrednotila že ob polletju.
Slovenska vlada se na izjave Andreasa Khola o avstrijski državni pogodbi zaenkrat ne bo odzvala.

Ob predstavitvi delovnega programa vlade je še posebej izpostavil ukrepe za nadaljnje zniževanje inflacije. Slovenija je sicer na dobri poti, a še precej daleč od cilja. Druga polovica leta bo v tem smislu odločilna, je dejal.

Program bi morala vlada sprejeti že prejšnji teden, a jim ga ni uspelo uskladiti po resorjih. Po dodatnih usklajevanjih naj bi ga potrdili na jutrišnji seji vlade in nato predložili državnemu zboru. Program bodo nato po resorjih predstavili še vsi ministri.

Izhodišča programa vlade za letošnje leto so opredeljena v koalicijski pogodbi štirih vladnih strank, ki je bila sprejeta novembra lani. 31. januarja je Janša predstavil besedilo programa, v katerem so našteti 203 cilji. Vlada bo po njegovih besedah svoje delo ovrednotila ob polletju in ob koncu leta.


Janša je na novinarski konferenci v prostorih vlade izpostavil kakšnih 30 osrednjih ciljev vlade za letošnje leto:
- Ukrepi za preprečitev negativnega demografskega trenda in njegova obrnitev v pozitivno smer, kjer bo glavni poudarek na družinski politiki.
- Izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev in priprave na prevzem evra. Glavna naloga pri tem bo nadaljnje zniževanje inflacije.
- Izboljšanje davčnega okolja, poenostavitev davčnih postopkov in davčna reforma.
- Gospodarnejša javna poraba, da se prekine tradicija, ko se je proračun načrtoval na podlagi prejšnjega leta. Vsaka proračunska postavka bo odslej imela jasno določen cilj.
- Pospeševanje konkurenčnosti Slovenije sploh. Pri tem bodo vključena vsa ministrstva. Nujna bo tudi racionalizacija upravljanja z javnim dolgom.
- Zagotovitev konkurence na trgu elektronskih komunikacij.
- Zagotovitev fiksnih širokopasovnih omrežij in izgradnja informacijske avtoceste, kar povečuje možnosti za razvoj.
- Liberalizacija energetskega trga, ki je še precej v povojih.
- Spodbujanje neposrednih tujih investicij.
- Povečanje prepoznavnosti Slovenije v turizmu.
- Večja preglednost javne uprave, lažji dostop do informacij glede javne porabe in racionalizacija poslovanja.
- Priprava nacionalnega strateškega programa kmetijstva in prilagoditev skupni evropski kmetijski politiki.
- Pospeševanje konkurenčnosti Slovenije na področju kulture in spodbuda donatorstva kulture iz ekonomske sfere.
- Zagotovitev pogojev za razvoj kulturne raznolikosti in varovanje manjšin.
- Učinkovito nadzorovanje državne meje, predvsem za preprečevanje ilegalnih migracij.
- Nov registracijski sistem za motorna vozila, ki jih bo mogoče registrirati kjer koli v državi.
- Razvoj Slovenske vojske v okviru Nata.
- Priprava novega nacionalnega stanovanjskega programa.
- Zagotavljanje večje pravne varnosti in odprava sodnih zaostankov.
- Uvajanje novega načina financiranja izobraževanja, kjer bodo imele šole več pooblastil.
- Izdelava nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa za obdobje 2005-2009.
- Izdelava sistema kakovosti v zdravstvu in zamenjava drage diagnostične opreme v bolnišnicah.
- Uspešna zaključitev predsedovanja Ovseju.
- Večja učinkovitost dodeljenih regionalnih spodbud in znižanje brezposelnosti v najbolj prizadetih regijah.
- Izboljšanje finančnega položaja občin.
- Priprava dokončnega programa za predsedovanje Evropski uniji v
prvi polovici leta 2008.



Za uresničitev ciljev vlade je predvideno, da bo moral DZ sprejeti 150 zakonov oziroma novel zakonov, 68 ratifikacij mednarodnih pogodb in konvencij ter 12 nacionalnih programov. Poleg tega je predvideno sprejetje 228 uredb vlade in 477 podzakonskih aktov ministrstev in vladnih služb, je še povedal Janša.

Odnosi s sosedami so nespremenjeni
Predsednik vlade je na novinarski konferenci govoril tudi o nekaterih perečih vprašanjih, povezanih s sosednjimi državami. Dejal je, da se odnosi z Italijo in Avstrijo kljub polemikam niso spremenili, zato ni razlogov za paniko.

Izjave predsednika avstrijskega parlamenta Andreasa Khola, da Slovenija ni naslednica avstrijske državne pogodbe, po besedah Janše ne kažejo stališča avstrijske vlade, zato ne vidi potrebe po uradnem odzivu.

Glede napovedane italijanske razglasitve ekonomske cone v Jadranu naj bi v Rimu obljubili, da ne bodo izvajali enostranskih ukrepov. Vlado pa skrbi neizvajanje pred štirimi leti sprejetega zaščitnega zakona za slovenske manjšine in bo Rim na to še naprej opozarjala.