Matic Tasič, nekdanji prvi mož Slovenskih železarn in prevaljski župan, je na mestu generalnega direktorja Slovenskih železnic zamenjal Tomaža Scharo, ki bi se mu mandat sicer iztekel novembra 2011. Znano je, da je prometni minister Patrick Vlačič že decembra lani dejal, da Schara ne uživa njegovega zaupanja, poleg tega pa se železnice utapljajo v milijonskih dolgovih.

Vlačič podprl Tasiča, Pahor ne
Vlačič je tako podprl Tasiča, medtem ko premier Borut Pahor z izborom ni bil zadovoljen. Vlačič opozarja, da je po sklepu vlade izbira mogoča tudi brez javnega razpisa.

Janko Goršek izbor Katarine Kresal
Vlačiča je podprla tudi predsednica LDS-a in notranja ministrica Katarina Kresal, ki je dejala, da "javni razpis ni edini zveličavni način imenovanja uprav" in izpostavila naloge nadzornih svetov. Znano je, da je tudi Kresalova prvega moža policije nastavila mimo javnega razpisa, saj se je namesto za enega od sedmih prijavljenih kandidatov odločila, da bo policijo začasno vodil Janko Goršek, ki je predtem načeloval PU Celje.

Kresalova je pojasnjevala, da med sedmimi, na razpis prijavljenimi kandidati ni našla človeka, ki bi se "ujemal z njeno vizijo vodenja policije", Gorška pa je na tem mestu želela že prej, saj ga je prepričevala, naj se prijavi na razpis. Goršek tega ni storil, Kresalova pa ga je kljub temu postavila na mesto v. d. direktorja policije. Kresalova je dejala, da bo predlagala spremembo zakona, po kateri se bo generalnega direktorja policije imenovalo brez javnega razpisa.

Odhod Dimitrija Rupla razveselil koalicijo
V javnosti pa je najbolj odmevalo Pahorjevo imenovanje nekdanjega zunanjega ministra in Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca premierja. Pahor je Rupla na to delovno mesto postavil, potem ko predsednik države Danilo Türk ni želel potrditi Ruplove kandidature za veleposlanika, kar je opravičil z besedami, da Ruplu ne zaupa.

Imenovanje na mesto "posebnega odposlanca premierja", kjer naj bi opravljal "zahtevne, diplomatske in strokovne naloge", naj bi bilo po Ruplovih besedah imenovanje, "da bi bil volk sit in koza cela". Imenovanju se je uprla večina koalicije, zato so nedavni razhod Pahorja in Rupla (ta se vrača na zunanje ministrstvo) pozdravili.

Veselinovič: Raje šef NLB-ja kot poslanec
Javnost je razburilo tudi imenovanje Draška Veselinoviča na mesto predsednika uprave NLB-ja, ki je v večinski lasti države. Tudi Veselinovič je "službo" dobil brez javnega razpisa. Pomisleke proti njegovemu imenovanju so imele tako koalicijske kot opozicijske stranke, izrazila pa jih je tudi Banka Slovenije. Poleg tega je bil Veselinovič, znan tudi kot dolgoletni predsednik Ljubljanske borze, na zadnjih državnozborskih volitvah izvoljen za poslanca, a se je temu mestu odpovedal, kar je prav tako vzbudilo negodovanje v javnosti.

Aleksandra K. Kovač