Lanski dogovor je predvidel, da se bodo vlada in sindikati o spremembah plačnega sistema začeli pogovarjati marca. Sešli so se zgolj dvakrat, stališča sindikalne in vladne strani pa so povsem nasprotna.

Za sindikate v vladnem predlogu niso sprejemljive sistemske spremembe, saj naj bi začasne varčevalne ukrepe spreminjale v trajne. V prihodnjem letu pa pričakujejo sprostitev zdaj veljavnih varčevalnih ukrepov, medtem ko bi vlada nekatere podaljšala. Maso za plače javnih uslužbencev pa želi vlada v letu 2016 omejiti za 310 milijonov evrov.

Kdaj bo naslednji sestanek, ni znano. Zato je težko verjeti, da bi dogovora lahko sklenili v kratkem času. Pred vrati je čas poletnih dopustov, ko se običajno dialog prekine vsaj za mesec dni. Jeseni pa bomo, kot se je večkrat dogajalo v preteklosti, priča zaostritvam in iskanju ustrezne rešitve vse do izteka leta.

Prva pogajanja so stekla leta 2009
Pogajanja o varčevalnih ukrepih v javnem sektorju potekajo praktično vsako leto, vse od vstopa v nov plačni sistem v letu 2008. Vladi Boruta Pahorja, ki je nastopila praktično neposredno zatem, je v letu 2009 uspelo s sindikati skleniti dva dogovora, v letu 2010 pa je naletela na oster odziv dela sindikatov, za katere je bil nesprejemljiv zlasti predlagani odlog predvidenega dokončanja plačne reforme oz. preostalih dveh izplačil za odpravo plačnih nesorazmerij.

Čeprav je vladna stran zagrozila s posegom v sistem kolektivnih pogodb, prenosom urejanja ključnih elementov plač z zakonom, pripravila tudi interventni zakon, se obrnila na sodišče ter v uradnem listu objavila odpoved kolektivnih pogodb v javnem sektorju, sindikati niso popustili.

Sprememba zakona o sistemu plač v javnem sektorju je sicer omogočila sklenitev dogovora o odmiku odprave plačnih nesorazmerij in drugih ukrepih za omejitev rasti plač, saj so zadostovali podpisi sindikatov, s katerimi se je sporazumela. Vendar so nasprotujoči sindikati uspeli na sodišču, država pa je morala v poznejših letih javnim uslužbencem poplačati dolg, ki je nastal iz tega naslova.

Leta 2011 je DZ interventni zakon, ki je preprečil sprostitev plač v javnem sektorju z letom 2012, sprejel šele 23. decembra. Pahorjeva vlada, ki je opravljala le še tekoče posle, država pa je bila že v pripravah na parlamentarne volitve, je predlog interventnega zakona pripravila v jeseni, a dogovor s socialnimi partnerji so dosegli šele po volitvah na sestanku z Zoranom Jankovićem, kot takrat najverjetnejšim mandatarjem za sestavo nove vlade.

Stavke in referendumske pobude
Spomladi 2012 je vlada, ki jo je sestavil Janez Janša, skupaj z rebalansom državnega proračuna v državni zbor posredovala zakon za uravnoteženje javnih financ, ki bi posegel tudi v plače in druge prejemke javnih uslužbencev. Neuspešni pogovori s sindikati so 18. aprila pripeljali do nove stavke v javnem sektorju.

Po več kot 200 urah je vladi vendarle uspelo doseči dogovor. Zakon za uravnoteženje javnih financ je bil sprejet dan za tem, njegovo uveljavitev pa je takoj ogrozila pobuda policijskih sindikatov za začetek postopka za razpis referenduma. Tik pred predvideno uveljavitvijo zakona z junijem je bil dosežen sporazum še s policisti, referendumska pobuda pa umaknjena.

Janševa vlada je sindikate za pogajalsko mizo znova povabila novembra in zaradi napovedanih rezov v plačno maso vnovič naletela na napoved stavke, ki je nazadnje potekala 23. januarja 2013. Predtem so decembra sindikati v DZ vložili tudi podpise za začetek postopkov za referendum o zakonu o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014, pobudo pa so po odločitvi sodišča o protiustavnosti referendumov o zakonih o državnem holdingu in o slabi banki umaknili.

Sindikati pričakujejo sprostitev plačnega sistema
Zaradi novih predčasnih parlamentarnih volitev je dialog s sindikati nadaljevala vlada Alenke Bratušek, ki je dosegla dogovor o varčevalnih ukrepih za leto 2014. Vlada Mira Cerarja je pogajanja, ki so jih začeli v drugi polovici oktobra lani, na začetku decembra pripeljala do dogovora o podaljšanju varčevalnih ukrepov v leto 2015. V sindikatih zdaj pričakujejo sprostitev plačnega sistema s prihodnjim letom.