Poročilo varuha človekovih pravic za leto 2012 se sicer nanaša na delo njene predhodnice Zdenke Čebašek Travnik, saj je Nussdorferjeva postala varuhinja človekovih pravic konec letošnjega februarja. Vedno globlja kriza pa po njenih besedah povzroča, da se vedno več ljudi obrača na njen urad. Če se bo to nadaljevalo, bo število pobud kar za tretjino višje od lani.

"Trend povečevanja pobud gre pripisati časom, ki niso lahki za ljudi. Počutijo se kot hlapci Jerneji in iščejo svojo pravico in pridejo tudi do nas," je dejala Nussdorferjeve in poudarila, da je največja tragedija, da imajo ljudje zaposlitev ali prejemajo pokojnino, pa morajo vseeno prositi za pomoč in hrano.

Depresija je po njenih besedah postala bolezen številka ena. "Kadar je država v krizi, jemlje in ne daje. Vendar je treba jemati obzirno, da ne prizadeneš tistih, ki so že tako na robu preživetja in se potem tudi zaradi jemanja pravic in zaradi zmanjšanja socialnega statusa zatekajo v bolezen, ki je tudi depresija."

Brezposelnost sili ljudi v resnične izhode iz krize, večletno iskanje zaposlitve pa uničuje družino in zapira neke rešitve, ki so bile na obzorju. Največja težava pri tem je vedno več nezaposlenih med mladimi. Na trgu dela pa se dogajajo številne anomalije kot npr. pri agencijskih delavcih, volonterskem pripravništvu, pri prisilnih upokojitvah …

Varuhinja človekovih pravic je tudi omenila, da bi morale državne institucije paziti, da država ostane socialna država, kar pomeni, da lahko vsak preživi. Kar pa zadeva pravno državo, upa, da se bodo skrajšale pravne poti, ki so večkrat preveč dolgotrajne. Sodne rešitve morajo biti sprejete v doglednem roku in morajo vzdržati tudi presojo na višjih stopnjah, da pride do pravnomočne odločitve.

Diskriminacija, sovražni govor, telesno kaznovanje otrok ...
Med številnimi težavami na področju človekovih pravic je varuhinja navedla, da je diskriminacija kljub številnim težnjam še vedno zelo prisotna, in opozorila na številne težave romske populacije, ki ima težave z dostopom do vode.

Najbolj se je povečalo število pobud na področju etike javne besede, in sicer glede sovražnega govora. "Besede, ki bolijo, ki ranijo, ki odzvanjajo, ki ostajajo zapisane in jih je težko izbrisati, ker so prisotne tudi na spletu, in ljudje vedno znova obnavljajo, da se jim godi krivica, da so ožigosani in da jih te besede zelo bolijo," je povedala varuhinja in dodala, da bi morali dati dober zgled že v hramu demokracije.

Med problematiko kršitev človekovih pravic je navedla tudi znižanje pokojnin s prejšnjim ZUJF-om, kar je razveljavilo tudi ustavno sodišče, in nesprejetje družinskega zakonika, saj smo zaradi tega ena redkih držav, ki nima urejenega telesnega kaznovanja otrok.

V uradu varuha človekovih pravic se tudi intenzivno ukvarjajo s področjem domnevnih kršitev pri policijskih postopkih in tako so ugotovili, da je bilo dobro poskrbljeno za priprte protestnike na protestih v Mariboru, vendar vseeno ne tako, kot bi moralo biti.

Pomočnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih je predstavil tudi posebno poročilo Državnega preventivnega mehanizma za leto 2012, s katerim skušajo preprečevati mučenje in drugo nečloveško kaznovanje z obiski v ustanovah, kjer so nameščene osebe, ki jim je odvzeta prostost, to so zapori, policijske postaje, psihiatrične bolnišnice, vzgojni zavodi … Pri tem jim pomaga pet nevladnih organizacij, ki so izbrane na javnem razpisu. Po vsakem obisku na spletni strani objavijo krajše poročilo.