Ob mednarodnem dnevu strpnosti Peter Svetina poudarja, da je prav strpnost temeljni pogoj za življenje v sožitju – za mir, demokracijo in napredek.

"Le s sprejemanjem drugega takšnega, kot je, lahko sobivamo, kot si vsi želimo," je dejal. Po njegovih besedah so v času epidemije naši odnosi še posebej na preizkušnji.

Svetina poziva, naj bo strpnost naše vodilo, saj je v teh kriznih časih še toliko pomembneje, da pokažemo svoje pozitivne plati. Dodaja, naj ljudje na spletu, v družini, službi in med ljudmi, ki jih v času omejenega družbenega življenja srečujejo pri opravljanju svoje službe, ne netijo nestrpnosti in naj ne sproščajo svojih frustracij.

Obenem poziva, naj bo večina zgled vsem tistim, ki tega ne zmorejo, in naj ji ne bodo odveč vsi tisti koraki, ki jih bodo posamezniki naredili, da bi bili bližje sočloveku. "Strpnost, medsebojna obzirnost, nesebičnost, iskrenost, prijaznost in razumevanje naj bodo naši 'alfa in omega'," so v uradu povzeli besede varuha.

Spoštovanje pravic

Svetina je prav tako prepričan, da brez odločitve za strpnost ni mogoče doseči ustrezne ravni spoštovanja in uveljavljanja človekovih pravic. "Strpnost namreč ne pomeni le strpnega prenašanja drugih ljudi ali drugače mislečih, temveč izhaja iz prepričanja, da je treba dosledno spoštovati pravice ljudi takšne, kot so – splošne, neodtujljive in nedeljive," so še povzeli varuhove besede.

Mednarodni dan strpnosti zaznamujemo vse od leta 1995, ko ga je razglasil Unesco na podlagi Deklaracije o načelih strpnosti. Ta dan nas vsako leto opomni na spoštovanje, sprejemanje in hvaležnost za bogato raznolikost kultur po svetu.

Pahor: Strpnost v času pandemije neposredno življenjskega pomena

S poslanico ob dnevu strpnosti se je oglasil tudi predsednik republike Borut Pahor. Dejal je, da ukrepi za zajezitev širjenja virusa posegajo v naš način življenja in omejujejo našo svobodo, kar nas pogosto navdaja s skrbmi, strahom, tesnobo in celo jezo, vsi ti občutki pa preizkušajo našo strpnost in potrpežljivost.

Že v običajnih razmerah smo priče izbruhom nestrpnosti, kaj šele zdaj, je opozoril Pahor. "Toda ta nestrpnost, celo odkrita sovražnost nas zdaj še posebej ogroža. Zato ob mednarodnem dnevu strpnosti, zlasti v času pandemije pozivam vse, da se posebej potrudimo biti ljubeznivi, spoštljivi in razumevajoči. Ne odrecimo se svojemu mnenju, vendar ga izpovejmo na nežaljiv način," je poudaril.

Kot pravi, virus nima ne duše ne srca in ga ni mogoče prizadeti, lahko pa z nestrpnim, celo sovražnim ravnanjem zelo prizadenemo druge ljudi, ranimo njihovo dostojanstvo.

"Zato vse nas pozivam, da se vzdržimo takih ravnanj in se potrudimo biti dobri, srčni in solidarni ljudje. V času pandemije je pomen strpnosti še toliko večji. Če bomo vsi po svojih najboljših močeh izkazovali medsebojno razumevanje, spoštovanje in zaupanje, bomo lažje premagali zahrbtni virus. V tem smislu je strpnost v času pandemije neposredno življenjskega pomena," na koncu dodaja predsednik republike.

Psiholog Markič: Pomagati sebi in drugim

Na stiske ljudi med pandemijo je na popoldanski novinarski konferenci vlade opozoril tudi psiholog Peter Markič. Poudaril je, da moramo pomagati drugim, a poskrbeti tudi zase. "Vzeti si čas zase ni lahko, je pa nujno, če želimo pomagati drugim, sicer bodo morali čez nekaj časa drugi pomagati nam," je opozoril. Požrtvovalnost ima svoje meje, ki jih ne smemo prestopiti, poznati svoje meje pa je znak moči, pravi.

Opisal je, da ima človek v sebi štiri akumulatorje energije – fizičnega, čustvenega, socialnega, duhovnega, poskrbeti je treba za redno polnjenje vseh štirih. Fizičnega polnimo s počitkom, zdravo prehrano in gibanjem, zrak in sonce vračata energijo. Čustveno energijo obnavljamo s pogovori, s pozitivnim pogledom in sporočili. Socialno energijo nam vračajo družinski člani in prijatelji v svojih stikih. "Že v prvem valu smo se naučili, kaj zares šteje, in socialna mreža zagotovo spada sem. Pred okužbo se varujemo s fizično razdaljo in socialno bližino," je ponazoril.

Naloga vseh nas pa je, da lajšamo drugim bremena, je poudaril. Da opazimo ljudi, ki so v stiski in jim pomagamo po svojih naboljših močeh. Že klic po telefonu ali videopovezavi je lahko blagoslov. "Če smo samo v stiski, poiščemo pomoč ali vsaj družbo. To je znak moči, nikakor ni nemoč," je dejal in spomnil na uradni telefon, ki zdaj obstaja (080 51 00) in je 24 ur na razpolago za iskanje pomoči.

Ne prestajamo prve krize v življenju, tudi ta bo minila, je dodal na koncu.