V oddaji Epilog na POP TV-ju so razkrili, da sta ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) in nemška varnostna služba BND, v zaupni evropski operaciji pod imenom Eikonal, prestrezali tudi telefonske klice med Ljubljano in Brusljem, med Ljubljano in Amsterdamom ter Ljubljano in Rotterdamom.

Klice so v Frankfurtu zajemali, kopirali in preusmerili do sedeža nemške obveščevalne službe v Pullachu, od tam pa do nemškega kraja Bad Aibling, kjer so Američani analizirali vse klice. ZDA naj bi z operacijo Eikonal testirale, koliko podatkov civilnega prebivalstva lahko zajamejo in kaj lahko iz njih ugotovijo.

T. i. rumeno listo s seznamom linij, ki so jih prestrezali v Frankfurtu, je pridobil avstrijski poslanec Zelenih Peter Pilz. Pred predstavitvijo operacije Eikonal v Sloveniji je ta razburjala tudi prebivalce drugih držav, denimo sosednje Avstrije, Luksemburga, Nizozemske …

Z afero Eikonal naj bi se ukvarjali tudi slovenski nadzorniki delovanja tajnih služb, saj je 12. oktobra sklicana izredna seja komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Razkritje Eikonala trese nemško koalicijo
Prisluškovalno sodelovanje med Nemci in Američani so sicer že lani obširno razkrili nemški mediji, v Nemčiji pa glede prisluškovalnih dejavnosti že več kot leto dni zaradi tega poteka tudi parlamentarna preiskava.

Nemški mediji so razkrili, da so v operaciji Eikonal izbirali podatke na podlagi telefonskih številk, elektronskih poštnih naslovov, IP-naslovov … Med letoma 2002 in 2013 pa naj bi bilo zajetih 690.000 telefonskih številk in 7,8 milijona IP-poizvedovanj. BND naj bi vedel, da je med t. i. selektorji tudi 2.000 pojmov, ki so povezani tako z nemškimi kot interesi EU-ja. Prav tako naj bi BND že leta 2008 obvestil urad nemškega kanclerja, da NSA poizveduje za informacijami o dejavnostih evropskih orožarskih koncernov, kot sta Eurocopter in EADS, vendar ukrepov ni bilo.

Tedanji vodja urada nemške kanclerke in zdajšnji nemški notranji minister Thomas de Maizière je zaradi tega deželen številnih kritik. Kot je poročal STA letos maja, so zaradi sodelovanja BND-ja pri vohunjenju za evropskimi podjetji in politiki precej napete razmere v nemški vladajoči koaliciji, saj koalicijski socialdemokrati (SPD) od vlade zahtevajo, da razkrije seznam iskalnih nizov oziroma t. i. selektorjev - številk prenosnih telefonov in naslovov elektronske pošte, ki so bili predmet nadzora BND-ja.

Na drugi strani pa konservativni del nemške vladne koalicije temu nasprotuje, saj naj bi na kocko postavljali varnost Nemčije. "V času, v katerem smo - kot še nikoli prej - izpostavljeni grožnji mednarodnega terorizma, je neodgovorno lahkomiselno ogrožati odnose z ZDA in obveščevalno sodelovanje," je za časnik Tagesspiegel povedal podpredsednik CDU-ja Armin Laschet.

Zakaj so sodelovali Nemci in ZDA?
Nekdanji vodja BND-ja Hans-Georg Wieck je v pogovoru za Deutsche Welle pojasnil, da ima BND glede na nemško zakonodajo precej zvezane roke, saj ne sme pridobivati podatkov o svojih državljanih na nemških tleh, saj je to naloga zveznega urada za zaščito ustave, za katero pa veljajo še strožja pravila.

Sodelovanje s prijateljsko varnostno službo, kot je NSA, je po njegovih besedah vsekakor koristno, saj si obveščevalni službi lahko izmenjata številne podatke. "Kako bi lahko drugače spremljali priprave morebitnih terorističnih napadov v Nemčiji, če o njih notranje tajne službe ne bi imele nobenih podatkov," je dejal.

Sodelovanja med tajnimi službami niso nič novega
2007 je bilo razkrito, da sta ravno v času poteka operacije Eikonal dejavno sodelovali tudi slovenska varnostna služba Sova in BND. Kot je tedaj poročal Dnevnik, sta sklenili tajni sporazum o operativnem sodelovanju državnih tajnih služb. Interes Nemčije je bil dobiti dostop do telekomunikacijskih povezav iz balkanske regije, interes Slovenije pa je bil nadzor teh komunikacij, ki ga brez tehnične in finančne pomoči Nemčije sama ne bi zmogla izvajati.

V ta namen sta obe službi vzpostavili skupno tajno lokacijo na Slovenski cesti, natančneje v stavbi, imenovani Kozolec, na Bavarskem dvoru v bližini Telekoma Slovenije. S te lokacije je bil namreč mogoč dokaj enostaven priklop na glavni optični vod, ki teče pod Ljubljano, in na tak način nadzor telekomunikacij, ki se pretakajo med južno in severno Evropo.

Na tajni lokaciji pa naj bi skupaj delovali tako nemški kot slovenski operativci, lokacija je s posebnim komunikacijskim vodom povezana tudi neposredno s sedežem Sove v ljubljanskih Stegnah.