Kaj menijo volivci o posameznih vprašanjih in predvideni zakonodaji, se je do zdaj največkrat preverjalo na predhodnem zakonodajnem referendumu, ki pa po spremembah zakona o referendumu in ljudski iniciativi iz leta 2006 ni več mogoč. Zdaj naša zakonodaja dovoljuje predhodni posvetovalni referendum in naknadnega zakonodajnega. Na naknadnem zakonodajnem referendumu pa se je odločalo štirikrat.

Manj naknadnih zakonodajnih referendumov
Odkar velja nova ureditev referenduma in ljudske iniciative, je bil zakonodajni referendum do zdaj razpisan enkrat, novembra 2007. Volivci so na zahtevo državnega sveta odločali o uveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Referenduma, ki je potekal hkrati s predsedniškimi volitvami, se je udeležilo skoraj 58 odstotkov volivcev, ki so zakon zavrnili z dobrimi 71 odstotki glasov.

Sicer pa je bil naknadni referendum prvič razpisan junija 2001, ko so volivci odločali, ali naj se uveljavi novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Omenjeno zahtevo je vložila dobra tretjina poslancev državnega zbora iz vrst takrat opozicijskih SDS-a, NSi-a, SNS-a in SMS-a ter vladna SLS+SKD. Udeležba je bila 35-odstotna, večina volivcev, dobrih 72 odstotkov, pa je glasovala proti potrditvi zakona.

Aprila 2004 je na zahtevo 30 poslancev SDS-a, NSi-a, SNS-a, SMS-a in SLS-a potekal naknadni zakonodajni referendum o t. i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Na referendumu je bila volilna udeležba 31-odstotna, 94 odstotkov volivcev, ki so glasovali, pa je uveljavitvi zakona nasprotovalo.

Volivke in volivci so o potrjevanju že sprejete zakonske rešitev odločali tudi septembra 2005, ko je bil pod vprašajem zakon o RTV Slovenija. Na referendumu, ki sta ga zahtevala tedaj opozicijska LDS in SD, je glasovalo dobrih 30 odstotkov volivcev, dobrih 50 odstotkov pa jih je glasovalo za uveljavitev zakona.

Največ referendumov, ki niso več mogoči
Največ referendumov pa je bilo razpisanih pred potrditvijo zakonskih besedil v parlamentu, torej predhodnih zakonodajnih referendumov, ki jih je nova ureditev odpravila. Na prvem referendumu decembra 1996 so volivci izbirali volilni sistem, po katerem bi želeli voliti svoje predstavnike v državni zbor. Tega referenduma se je udeležilo 38 odstotkov volivcev; za večinski volilni sistem jih je glasovalo 44,52 odstotka, za proporcionalnega 26,19 odstotka, za kombiniranega pa 14,38 odstotka.

Januarja 1999 je na zahtevo poslancev iz vrst SKD-ja, SDS-a in SLS-a potekal referendum o financiranju gradnje Termoelektrarne Trbovlje 3. Volilna udeležba je bila 27-odstotna, za predlagani način financiranja pa je glasovalo slabih 20 odstotkov glasovalcev.

Štiri leta pozneje, januarja 2003, sta potekala referenduma o železnicah in o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Na t. i. železniškem referendumu se je na zahtevo 40.000 volivcev odločalo o vprašanju, ali naj Slovenske železnice z zakonom preoblikujejo v holding s tremi odvisnimi družbami. Volilna udeležba je bila 31-odstotna, za je glasovalo dobrih 47 odstotkov volivcev. Pobudnik drugega referendumskega odločanja, o vračanju vlaganj v telefonijo, je bilo Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, ki se je zavzemalo za vračilo vlaganj v celoti. Na referendumu o telefoniji je glasovalo 31 odstotkov volilnih upravičencev, za jih je glasovalo 76 odstotkov.

Zatem smo septembra 2003 na zahtevo 40.000 volilnih upravičencev odločali, ali naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte. Na referendumu je glasovalo 27 odstotkov volilnih upravičencev, za zaprtje trgovin jih je glasovala večina, slabih 58 odstotkov.

Posvetovalni referendum ali nasvet volivcev
Tretja oblika referenduma je posvetovalni referendum. Tudi teh smo imeli nekaj. Marca 2003 sta tako potekala referenduma o EU-ju in zvezi Nato. Na prvem so volilni upravičenci odločali, ali naj Slovenija postane članica Evropske unije. Volilna udeležba je bila 60-odstotna, za vstop v EU pa je glasovalo 89 odstotkov volivcev. Tudi na referendumu o vstopu v Nato je bila volilna udeležba tako visoka, za vstop v zavezništvo pa je glasovalo 66 odstotkov udeležencev referenduma.

Drugi tak referendum je bil maja 2008 izpeljan posvetovalni referendum o ustanovitvi pokrajin. Udeležilo se ga je slabih 11 odstotkov volivcev, ki so se na desetih referendumskih območjih strinjali z ustanovitvijo predvidene pokrajine, v treh pa so jim nasprotovali.

Pobud je bilo še več
Kljub obilici referendumov v zadnjih letih pa bi jih bilo še več, če bi uspele vse referendumske pobude. Te niso uspele iz različnih razlogov: ker pobudniki niso zbrali dovolj podpisov, ker jih je zavrnil državni zbor ali pa je razpis referenduma preprečilo ustavno sodišče.