Za zakon je glasovalo 63 poslancev, proti pa ni bil nihče. Prodajalne bodo tako od 15. septembra dalje, ko se bo zakon začel uporabljati, ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih zaprte.

Najbolj kritični v LDS-u
V razpravi so bili do zakona najbolj kritični v LDS-u, kjer poudarjajo, da je referendum podprlo le 12 odstotkov Slovencev. Odločitev, da bodo trgovine ob nedeljah zaprte, je povsem nasprotna od sodobnih trendov v Evropi, zato je sedanja ureditev bolj primerna, ker vsebuje kar nekaj varovalk, menijo v največji vladni stranki.

Zakon določa tudi izjeme
S spremembo zakona o trgovini je državni zbor zakonsko podprl odločitev državljanov na referendumu 21. septembra lani. Prodajalne za nujne življenjske artikle bodo lahko odprte do največ deset nedelj v letu, zakon pa določa tudi izjeme, za katere omejitev odpiralnega časa ne bo veljala. Prodajalne na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah s prodajalno površino do 80 kvadratnih metrov bodo lahko odprte brez omejitev.

Slaba udeležba na referendumu
Kot je znano, je bil državni zbor k sprejemu zakona zavezan k referendumskemu izidu. Za omejitev odpiralnega časa prodajaln ob nedeljah je na referendumu, ki se ga je udeležilo le 27,5 odstotka volilnih upravičencev, glasovalo 57,5 odstotka volivcev, proti jih je bilo 41,7 odstotka.

Bodo sledila odpuščanja?
Predlagatelj zakona, Sindikat delavcev trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, se je za referendum odločil zaradi neuspelih pogajanj z delodajalci o povišanju dodatkov za delo ob manj ugodnem delovnem času. Nekateri trgovci so napovedali, da bodo uporabi zakona, kot povedano, se bo začel uporabljati 15. septembra, sledila odpuščanja.

Potrjena novela zakona o odlikovanjih
DZ je v tretji obravnavi z 59 glasovi proti devetim sprejel tudi novelo zakona o odlikovanjih. Novelo je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Rudolfom Mogetom (LDS). Z njo naj bi poenotili politiko podeljevanja najvišjih državnih odlikovanj ter omejili podeljevanje prvega državnega odlikovanja samostojne in suverene Slovenije, častnega znaka svobode. Teh je bilo v dobrem desetletju podeljenih že več kot 900.

Častni znak svobode le v izjemnih primerih
Častni znak svobode bo lahko predsednik republike še naprej podeljeval, vendar le v izjemnih primerih, in sicer kot najvišje priznanje za zasluge, povezane z dejanjem osamosvojitve. Za ostale zasluge pa naj bi vendarle začeli podeljevati nova odlikovanja, ki jih je že pred devetimi leti vzpostavil zakon o odlikovanjih, vendar pa ta še ni zaživel v praksi.

Tudi o davkih in lokalni samoupravi
Sicer pa so poslanci v okviru prve obravnave ocenili, da je predlog zakona o davku od dohodkov pravnih oseb primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo (50 proti 16). Prav tako se bo nadaljeval zakonodajni postopek predloga zakona o lokalni samoupravi, ki ga je podprlo 37 poslancev, 25 pa mu je nasprotovalo, ter predloga zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (65 glasovov za, nobeden proti).