Kot poroča Večer, je vrhovno sodišče ugodilo zahtevku na ničnost notarskega zapisa posojilne pogodbe v tej valuti in ugotovilo, da banka zaradi zaprtih deviznih pozicij ni imela valutnega tveganja.

Po mnenju odvetnika Roberta Preiningerja, ki je zastopal posojilojemalca v švicarskih frankih, gre za precedenčni primer. Vrhovno sodišče je namreč na vseh pet vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena, podalo odgovore, ki po odvetnikovem mnenju potrjujejo izhodišča za sojenje v prid kreditojemalcem v švicarskih frankih, poroča časopis.

Na vprašanje, kaj to pomeni za posojilojemalce, je Preininger pojasnil, da bodo banke morale vrniti vsa presežna plačila posojilojemalcem. Preininger je še dodal, da imajo že dve pravnomočni sodbi višjih sodišč v Celju in Mariboru, po katerih morajo banke zaradi ničnosti posojilne pogodbe vrniti omenjene presežke plačil posojilojemalcem.

Na vprašanje o zastaralnih rokih pa je odgovoril, da so še določene specifike glede zastaranja zahtevkov, ob čemer meni, da dokler posojilojemalec nima na mizi vseh informacij in dokler traja pogodbeni odnos s stranko, zastaralni roki sploh ne bi mogli začeti teči.

Vse več ničnosti pogodb

Število pravnomočno ničnih posojilnih pogodb v švicarskih frankih, sklenjenih pri bankah v Sloveniji, se v zadnjem letu povečuje. V tem primeru gre za vračilo zneska posojila, ki ga je banka nakazala posojilojemalcu, in obratno, banka mora posojilojemalcu vrniti vsa njegova plačila.

Predsedniku Združenja Frank Matjažu Sušniku se zdi pomembno, da je vrhovno sodišče samo presodilo in potrdilo ničnost pogodbe. "Primeri, ko vrhovno sodišče odloči v zadevi, so zelo redki, kar jasno kaže na to, v katero smer se mora uskladiti sodna praksa glede kreditov v švicarskih frankih. Od 20. februarja letos smo v Združenju Frank zaznali več kot 25 sodb na različnih stopnjah, vse v korist posojilojemalcev," je dejal.

Sušnik je dodal, da ovir za tožbe ni več. In da nekatera sodišča praviloma odobrijo tudi začasno odredbo, ki zadrži odplačevanje anuitet, kar pomeni, da lahko posojilojemalci stroške tožb lažje financirajo.

Kot pomembno je Preininger poudaril še, da je senat vrhovnega sodišča, ki so ga sestavljali vrhovne sodnice in sodniki Karmen Iglič Stroligo, Jan Zobec, Nina Betetto, Ana Božič Penko in Mateja Končina Peternel, prvič zavzel stališče, da banka zaradi zaprte devizne pozicije ni imela valutnega tveganja.