Zagotavljanje ustreznih razmer in prostora v slovenskih vrtcih je ena bolj perečih tem ministrstva za šolstvo, skupnosti vrtcev in skupnosti občin, ki menda težko zmorejo finančno breme vzdrževanja obstoječih vrtcev in gradnje novih. Skupaj si že 20 let prizadevajo za izboljšanje standardov za otroke v predšolski dobi, poroča Nedelo.

Prevelik vpis vsaj še dve leti
Situacijo naj bi nekoliko izboljšala novela zakona o vrtcih, ki jo bodo poslanci obravnavali že na aprilski seji. Alenka Kovšca, državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo, je pojasnila, da bo letošnje in prihodnje leto glede sprejema v vrtce kljub vsemu še vedno težavno, da pa se zaradi bližnjih lokalnih volitev in stopnjevanega pritiska javnosti vrtci množično gradijo. "Za otroke se bo torej dobro izšlo, če ne prej, pa ob naslednjem padcu njihovega števila, posledici prepolovitve populacije, ki se je zgodila ob prelomu tisočletja," je zatrdila.

Drugo vprašanje, ki zadeva vrtce, so predvidene spremembe pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, ki so še vedno nejasne. Največ prahu se sicer dviga okoli prostora, ki bi moral biti na voljo posameznemu otroku.

Več kot polovica vrtcev še brez treh kvadratnih metrov površine na otroka
Pravilnik o prostorskih normativih za vrtce že od leta 2000 zapoveduje, da bi se moralo vsakemu otroku, ki obiskuje vrtec, najpozneje od 1. septembra 2006 zagotoviti tri kvadratne metre igralne površine. Ker tega pogoja še vedno ne izpolnjujejo vsi vrtci, je ministrstvo za šolstvo vse do zdaj podaljševalo rok za uveljavitev prostorskega normativa. Če ga ne bi, bi brez organiziranega varstva ostalo še več otrok.

Ministrstvo se je letos vendarle odločilo, da zaostri pogoje, tako da morajo občine po novem 2,35 kvadratnega metra notranje igralne površine na otroka zagotoviti do 1. spetembra 2012, pri čemer imajo največ težav vrtci, ki so bili zgrajeni pred 30 ali 40 leti, ko so se upoštevali drugačni normativi. "Od normativov nikakor ne mislimo odstopiti, še zlasti, ker jih skoraj v polovici slovenskih vrtcev že dosegajo," je poudarila Kovšca.

"Vlaganje v občinske stavbe, stadione ipd., le v vrtce ne"
Do podaljševanja in starih vrtcev so zlasti kritični v Skupnosti vrtcev Slovenije. "Tako so nastale tipske igralnice, ki merijo 42 kvadratnih metrov. Če od tega odštejemo še kvadraturo statičnega pohištva in delimo s 24, najvišjim dovoljenim številom otrok v oddelku, dobimo na otroka le približno kvadratni meter in pol. Na tolikšni površini otroci v istem prostoru ustvarjajo, se hranijo, telovadijo, se igrajo in počivajo. Normativ tri kvadratne metre je zato še kako potreben in strokovno utemeljen. Zato se ne strinjamo z nenehnim podaljševanjem roka dokončne uveljavitve potrebne igralne površine. Ko namreč pride do novega podaljšanja, dajo lokalne skupnosti zadevo preprosto na stran in imajo prihodnjih nekaj let spet mir," je kritična predsednica skupnosti Božena Bratuž. "V teh letih se je vlagalo v vse mogoče, le obnova ali gradnja vrtcev je bila vedno problem. Vsi želijo imeti fenomenalno razsvetljavo, čudovite občinske stavbe, nadstandardne stadione ... hkrati skoraj povsod mislijo, da je za vrtec dobro vse."

Občine: Država nam da premalo denarja
Nezadovoljne so tudi občine, ki opozarjajo, da bi bile zahteve države glede normativov upravičene le, če bi jim namenila več finančnih sredstev. "Dejstvo je, da občine kot nosilke pristojnosti za predšolsko vzgojo zdaj pravzaprav nimajo nikakršne prave možnosti voditi politiko na tem področju, saj je vsak korak strogo in natančno normiran. Glede pravilnika smo zadovoljni, da je ministrstvo slišalo in razumelo težave občin v zvezi s prostorskimi normativi, vendar je zdajšnja različica takšna, da problem le odlaga, pa še to kratkoročno. Treba je vedeti, da se občinam izjemno zmanjšuje prostor za financiranje investicij zaradi krize, tako da v teh dobrih dveh letih ne bo mogoče ustvariti kakšne posebne razlike. V pravilniku je še nekaj določil, ki zahtevajo dodatne premisleke in spremembe, saj v nekaterih delih za občine spet prinašajo nove finančne obveznosti, sploh glede vzdrževanja oz. menjav dvoriščnih igral," pravi generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar.

Zadovoljnejši z novelo o vrtcih
Po novem naj bi se namreč odgovornost za igrišča in igrala prenesla na vrtce - ravnatelj bi določil komisijo, ki bi redno pregledovala igrišča in igrala ter ob okvari do odprave napake prepovedala njihovo uporabo.

Bolj so v skupnosti občin zadovoljni z novelo zakona o vrtcih, ki bo prinesla kar nekaj rešitev. Med drugim bo občinam omogočila dogovarjanje z investitorji, ki se bodo lahko na ta način vključili v gradnjo vrtčevskih prostorov; predvideva pa tudi lažje in fleksibilnejše zagotavljanje ustreznih prostorskih zmogljivosti.