Lastniki tega orožja pa niso le navadni državljani, ampak tudi zaposleni v državnih organih, ki sicer nosijo službeno orožje.

Janu Knezu so aprila 2023 trije zamaskirani in oboroženi neznanci požgali dom, eden od njih naj bi nanj tudi streljal. Zato je njegova hiša danes opremljena z videonadzornim sistemom, v trezorju pa ima polavtomatsko pištolo.

"Zagotovo, če me kdo napade, bom streljal, ker je prišel s tem namenom, da mi bo zopet nekaj naredil. Na koncu imam orožje zato, da se branim. Če ne bom jaz njega, bo pa on mene," je prepričan Knez.

Več kot 5300 ljudi ima trenutno v lasti več kot 6100 kosov varnostnega orožja. Gre za posameznike, ki so na upravni enoti – tudi s policijskimi zapisniki in pričami – dokazali, da je njihova osebna varnost tako ogrožena, da potrebujejo orožje.

"Preverja se tudi, ali je orožje najprimernejše sredstvo za zagotavljanje lastne varnosti, se pravi, ali imamo na razpolago kakšno drugo primernejše sredstvo in ali bi orožje pripomoglo k odpravi te nevarnosti," je pojasnil Matjaž Hribar z ministrstva za notranje zadeve.

V tem primeru lahko orožje, pripravljeno za uporabo, vedno nosijo s seboj, tudi zunaj doma.

"Orožje za varnost je običajno manjših dimenzij, zato da je primerno za vsakodnevno prikrito nošenje," je razložil trgovec z orožjem Andrej Škof.

Po spremembi orožarske zakonodaje lahko za izdajo orožnega lista za varnostno orožje zaprosijo tudi vojaki in policisti, ki so tako ogroženi, da orožje potrebujejo tudi, ko niso v službi. Koliko jih je pridobilo orožni list, ni znano, saj nihče ne vodi evidenc.