Danes je težko pojasniti, da smo na volilne izide, iz katerih bi jasno razbrali, kako prepričljivo je Demosova koalicija zmagala, oz. ali sploh je, čakali do četrtka (po volilni nedelji). Sistem 3 zborov in čudni načini kandidiranja in delegiranja poslancev so bili zahtevni še za poznavalce volilnih sistemov.

Vsi smo stali na začetku neke poti. Tudi novinarji. Sestavljala se je prva koalicijska, Demosova vlada. Prakse, kako se to v resnici naredi, so nam bile precej tuje. Povojni monopol ene same stranke Zveze komunistov je naredil svoje. Zase vem, da so me uredniki poslali na pogovor k uglednemu gospodarstveniku, članu Slovenskih krščanskih demokratov, naj ga povprašam, kako bo sestavil vlado, ker nismo pomislili, da bo vlado vendar vodil predsednik zmagovite koalicijske stranke, torej Lojze Peterle. Že zmaga krščanskih demokratov (SKD) je bila veliko presenečenje, tako za javnost kot za druge stranke v Demosu, ena med njimi je to dejstvo še posebej težko prenesla.

Sorodna novica 30 let vlade, usmerjene v osamosvojitev

Kadrovski ključ

Način govora Lojzeta Peterleta je bil popolnoma drugačen od tistega, ki smo ga bili vajeni od prejšnjih predsednikov Izvršnih svetov. Vlada je imela 27 članov, razmerja med njimi pa nikakor niso ustrezala ključu uspešnosti njihovih strank na volitvah. Omanova Slovenska kmečka zveza, lastovka slovenske pomladi, ki je le za slab odstotek zaostala za zmagovito Demosovo stranko, je v vladi imela samo enega ministra, ministra za kmetijstvo Osterca. Slovenska demokratična zveza, stranka Dimitrija Rupla, je imela daleč največji izplen najbolj usodnih t. i. državotvornih ministrstev, ki sta jih med drugimi zasedla tudi junaka slovenske pomladi Igor Bavčar in Janez Janša. Zvezo komunistov oz. prenovitelje, ki so se znašli v opoziciji, sta prav slednja v novi sestavi vlade najbolj motila in so jima tudi najbolj nasprotovali. Sicer pa je mandatar kar tretjino ministrskih mest zaupal ljudem, ki niso bili člani koalicijskih strank, od tega 4 resorje ministrom, ki so bili člani opozicijskih strank.

Izvolitev in fotografiranje

Zanimivo je, da je Demosova vlada dobila med delegati kljub ostrim nastopom novo nastale opozicije ob izvolitvi visoko podporo. Med 240 delegati jo je podprlo 153, 41 pa jih je bilo proti.

Po izvolitvi je sledilo fotografiranje. Če na skupinski fotografiji osamosvojitvene vlade člane dobro preštejete, ugotovite, da eden manjka. Dr. Janez Dular, ki je bil izvoljen za ministra za Slovence po svetu, naj bi prav tega dne kot svobodni kulturni delavec predaval o jeziku tajnicam na sodišču. Počakal je še na izid glasovanja v skupščini, potem pa brž odhitel na sodišče. A ga tam ni čakala nobena tajnica, saj niso pričakovali, da bo novo izvoljeni minister še hodil predavat. Tako se je hitro vrnil v skupščino, a fotografiranje je bilo že mimo.

Prvi škandal

Ni trajalo dolgo po izvolitvi vlade, ko si je ta prislužila prvi "medijski škandal". Lojze Peterle je iz dvorane, v kateri je zasedala Demosova vlada, lastnoročno odnesel Titovo sliko, pod katero so delovale vse dotedanje vlade. Kamere naše televizije so to dejanje seveda zamudile (takrat smo namreč novinarji še smeli spremljati v živo redne tedenske seje vlade in o njih poročati), a so Peterleta ujele le še v zadnjih korakih, ko je s sliko že odkorakal skozi vrata. Pogumnež iz naše TV ekipe je celo stopil do predsednika in mu sugeriral, naj sliko še enkrat obesi in sname, da ga bomo lahko posneli, pa Lojze Peterle nad tako ponudbo ni bil prav nič navdušen.

Odmevala je pa še dolgo. Pokojni dr. Andrej Capuder, minister za kulturo iz vrst SKD-ja, je bil prepričan, da je bilo to najpogumnejše dejanje predsednika Peterleta v celem mandatu.

Tako je tudi povsem zbledela Peterletova sugestija, ki jo je dal na prvi seji svojim ministrom. Da se namreč med seboj tikajo, sicer se pa naslavljajo z "gospe in gospodje". Tako so tovarišice in tovariši povsem na tiho odšli v pozabo.