Tako bi potrebovali še štiri milijone zdravnikov, medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, da bi vsaj deloma zadostili potrebe v svetovnih razmerah. 57 držav ima resne težave zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev, zaradi česar so prizadeti predvsem otroci in nosečnice ter vsi, ki nujno potrebujejo zdravniško pomoč.

Kar 36 od teh držav leži v podsaaharski Afriki. V poročilu WHO-ja za leto 2006 navajajo, da najmanj 1,3 milijarde ljudi nima dostopa do najosnovnejše zdravstvene nege, največkrat zato, ker v njihovi bližini primanjkuje zdravstvenih delavcev. Breme je največje v državah, ki so prizadete zaradi revščine in bolezni, saj bi tam močno potrebovali več zdravnikov.

Podsaharska Afika najbolj prizadeta
V podsaharski Afriki živi 11 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva. Ta del zajema tudi 24 odstotkov svetovnega bremena, povezanega z boleznimi. Tam imajo namreč le tri odstotke od vsega zdravstvenega osebja na svetu. Pomanjkanje osebja v povezavi s pomanjkanjem izobrazbe in prakse je ena največjih ovir za sistem zdravstva, ki poskuša učinkovito zajeziti širitev bolezni.

V poročilu je WHO zapisal, da je pričakovana življenjska doba v revnih deželah za polovico manjša od tiste v bogatih državah sveta. Zapisali so še, da mora vsaka država posebej razviti načrt, kako bo izboljšala zdravstvo v svoji državi, kako bo izobraževala zdravstvene delavce in jih zaposlovala.

Poziv svetovnim voditeljem
V WHO-ju so vse svetovne voditelje pozvali, naj takoj izdelajo načrt za izboljšanje zdravstvenega sistema v državi. Pozvali pa so tudi k mednarodni darovalski akciji. Zaradi infekcijskih bolezni in težav med nosečnostjo in porodom umre najmanj 10 milijonov ljudi na leto. WHO poroča, da je to dokaz, da bi več zdravstvenega osebja povečalo preživetje otrok, novorojenčkov in mater.

Povečati število osebja
Zdravnik Timothy Evans, pomočnik generalnega direktorja WHO-ja, je dejal, da bi več delavcev, ki bi bili pravilno usposobljeni, zagotovo pomagalo, posebej če bi se zdravniki odločili za pomoč v deželah, kjer jih nujno potrebujejo.

Tudi v bogatejših predelih sveta je nujno treba povečati število osebja, saj je vedno več prebivalstva starega, kar pomeni, da bodo ti ljudje potrebovali stalno nego in pomoč zdravstvenega osebja, je še dodal Evans. Opozoril je tudi na to, da se veliko zdravnikov po koncu študija odloči za zaposlitev v državah z višjo življenjsko ravnijo.

20 let za dosego cilja?
V WHO-ju so še zapisali, da bi se moral proračun za zdravstvo v 57 državah, ki imajo najhujše težave, povečati za najmanj deset dolarjev na leto. Le tako bi lahko izboljšali zdravstveno stanje prebivalcev. Tudi mednarodna sredstva bodo potrebna za cilj, ki bi ga lahko dosegli v 20 letih. Sicer je to ambiciozno, a sprejemljivo, so še dodali v WHO-ju.

Kaj pa Slovenija?
Sindikat delavcev v zdravstveni negi je opozoril, da je v zdravstvenih zavodih premalo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, zato so ti preobremenjeni. Posledica preobremenjenosti so vse pogostejši izostanki z dela, poškodbe na delovnem mestu, velikokrat pa celo trajne posledice za zdravje posameznika.