Ob deseti obletnici bolonjske reforme visokega šolstva bo v drugi polovici prihodnjega tedna na dvodnevni konferenci na Dunaju in v Budimpešti 46 evropskih ministrov za visokošolsko izobraževanje pregledalo napredek pri ustvarjanju skupnega evropskega visokošolskega prostora. V Sloveniji je sicer z bolonjsko reformo visokošolskega študija le malokdo zadovoljen, poroča Radio Slovenija.

Sistem postaja nevzdržen
Študijskih programov je absolutno preveč, stvar je nepregledna, pojasnjuje tudi minister za visoko šolstvo Gregor Golobič. Po njegovem mnenju svoj del krivde nosijo tudi univerzitetni profesorji, saj je reforma sledila logiki, ki ni vredna akademske sfere. Vsebino so prilagodili zatečenemu stanju, tudi reševanju kadrovskih zadev, in to bo treba spremeniti, da bo ta sistem vzdržen, je za Radio Slovenija povedal minister.

Visokošolski sistem namreč postaja nevzdržen tudi iz javnofinančnega vidika. Zato je ministrstvo začelo javno razpravo o razvoju visokega šolstva pri nas, izsledke pa bodo prelili v novo zakonodajo.

Preveč programov, preveč izbirnih predmetov
Da so akreditirali preveliko število študijskih programov in izbirnih predmetov, ugotavljajo tudi na Univerzi v Ljubljani. "To bo treba racionalizirati, ker bo treba racionalizirati tudi izvedbo študija," je prepričan rektor Stanislav Pejovnik, ki dodaja, da je skrajno nesmiselno izvajati študij s petimi študenti.

Podobno se dogaja na mariborski univerzi. Ni bilo opravljene računice, koliko ti programi stanejo, koliko stane ta velika izbirnost. "Tudi mi se srečujemo s podobno težavo, kot jo imajo na Univerzi v Ljubljani, ko moramo racionalizirati število izbirnih predmetov," pravi rektor Univerze v Mariboru Ivan Rozman. Podobne težave naj bi po njegovih besedah imele vse slovenske univerze.