Kot so pojasnili v podjetju Javne službe Ptuj, kot glavni energent za proizvodnjo toplote uporabljajo zemeljski plin, katerega cena se je v preteklih mesecih zvišala za več kot 100 odstotkov. Cena toplote bo tako od danes dražja, a ob tem niso navedli, za koliko. So pa pojasnili, da na strošek ogrevanja za posamezno stanovanje vpliva več dejavnikov.

"V tem trenutku še iščemo rešitve, zato so kakršne koli napovedi o konkretnih stroških na položnicah preuranjene in bi lahko za občane bile zavajajoče," so pred koncem leta 2021 pojasnili v Javnih službah Ptuj. V podjetju sicer skupaj s pristojnimi na občini iščejo rešitve za ublažitev posledic skokovitega dviga cen.

Ob tem so dodali, da bodo naredili vse, da v letu 2022 izvedejo projekt rekonstrukcije kotlovnice na lesno biomaso. "Tako ne bomo več odvisni od gibanja cen energentov, kot sta zemeljski plin in elektrika, temveč bomo lahko ohranili ali celo znižali ceno ogrevanja in hkrati poskrbeli za okolje," so še povedali.

V Slovenj Gradcu se je ogrevanje podražilo za pet odstotkov. Razlog za podražitev je naložba v novo kotlarno na lesno biomaso, vredno 2,6 milijona evrov, ki so jo uradno odprli oktobra in s čimer so prešli na ogrevanje povsem z obnovljivimi viri. Zaradi te naložbe je višji fiksni del cene ogrevanja, ker je amortizacija večja, medtem ko se variabilni del cene ne spreminja. Če ne bi izvedli te naložbe in bi toploto za ogrevanje še naprej proizvajali s plinskim kotlom, bi bilo povišanje variabilnega dela cene ogrevanja za končne uporabnike 50-odstotno.

Nekoliko višje cene ogrevanja bodo doletele tudi Celjane, po pojasnilih Energetike Celje gre za 15-odstotno povišanje variabilnega dela. "Kljub temu povišanju ostaja daljinsko ogrevanje v Celju med najcenejšimi v Sloveniji," so poudarili.

"Energetika Celje že zadnjih 10 let zaradi uspešnega delovanja termične obdelave odpadkov zagotavlja izjemno konkurenčne cene daljinskega ogrevanja in tudi v prihodnje bo tako. Zaradi izjemno visokih cen zemeljskega plina na nabavnem trgu pa smo tudi v Energetiki Celje prisiljeni v delne korekcije cene variabilnega dela daljinskega ogrevanja, vsaj glede na delež zemeljskega plina pri proizvodnji toplote in tudi glede na povišanje nabavne cene toplote iz furnirnice Merkscha," so pojasnili.

Nižje cene v Mariboru

Po drugi strani pa bodo v Mariboru, kjer je občina novembra in decembra gospodinjstvom subvencionirala položnice Energetike Maribor v vrednosti 30 odstotkov, deležni pocenitve ogrevanja.

"Glede na trenutno ceno toplote v sistemu daljinskega ogrevanja v Mestni občini Maribor lahko na podlagi zakupljenih količin zemeljskega plina pričakujemo znižanje cene za približno 40 odstotkov v januarju in februarju. Skladno z metodologijo za določitev cen toplote pa se bo skozi leto 2022 cena toplote spreminjala v odvisnosti od realizirane proizvodnje toplote," so pojasnili.

Kot so še navedli v Energetiki Maribor, bodo po uspešnem zakupu zemeljskega plina za celotno leto 2022 cene toplote v sistemu daljinskega ogrevanja v tem letu obvladljive in ne bodo izpostavljene nepredvidenim dodatnim podražitvam. "Ob izvedbi načrtovanih investicij oz. projektov in prehodu na obnovljive vire energije pa bodo v prihodnjih letih odjemalci Energetike Maribor še manj odvisni od tržnih cen zemeljskega plina," so dodali.

V Velenju za zdaj dviga cen ogrevanja ne predvidevajo. Kot so pojasnili v Komunalnem podjetju Velenje, ceno toplotne energije v Šaleški dolini subvencionirata občini Velenje in Šoštanj.

"Bistven vpliv na ceno ogrevanja v Šaleški dolini ima cena emisijskih kuponov, ki je v zadnjih letih strmo naraščala, v zadnjem mesecu je na rekordni ravni," so pojasnili in izrazili pričakovanje, da bo zaradi nadaljnje rasti cen emisijskih kuponov tudi v prihodnje velik pritisk na strošek proizvodnje toplotne energije.

V Ljubljani podražitev že decembra

V Ljubljani se je ogrevanje iz sistema daljinskega ogrevanja podražilo že decembra. Energetika Ljubljana je takrat zaradi izredne rasti cen energentov in emisijskih kuponov za 25,98 odstotka zvišala variabilni del cene toplote, kar se na računih uporabnikov odraža kot približno 20-odstotna podražitev. V podjetju so takrat tudi zagotovili, da do konca ogrevalne sezone ne bodo več dodatno višali cen toplote.

Po podatkih agencije za energijo je bila v devetih izbranih slovenskih občinah – Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Slovenj Gradec, Velenje, Jesenice, Ravne na Koroškem in Trbovlje – povprečna maloprodajna cena toplote za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote z letno obračunsko močjo sedem kilovatov in povprečno letno porabo 6,21 megavatne ure v decembru 120,69 evra za megavatno uro in je bila za 40,3 odstotka višja kot v letu 2020.

Ker se cene zemeljskega plina na nabavnih trgih še zvišujejo, bodo to občutili tudi odjemalci, ki za ogrevanje domov, kuhanje in pripravo tople vode uporabljajo zemeljski plin.