Praznik Svetih treh kraljev, 6. januar, je povezan z zapisom v Svetem pismu, da je vladar Judeje Herod takrat, ko je slišal za Jezusovo rojstvo, poslal učenjake preverit, ali se je res rodil obljubljeni Odrešenik. Pri tem je učenjake vodila zvezda.

V Svetem pismu število učenjakov, ki jih je poslal Herod, ni navedeno. Matejev evangelij navaja le, da so novorojenemu detetu prinesli troje daril, in sicer zlato, kadilo in miro. Od tod izvira sklep, da so bili darovalci trije, iz legend pa izhajajo tudi njihova imena – Gašper, Miha in Boltežar.

Na predvečer praznika sta v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše. Na vhodna vrata tudi napišejo začetnice imen treh kraljev, skupaj z letnico novega leta, denimo 20 + G + M + B + 23.

V svete tri kralje so oblečeni tudi trikraljevski koledniki, ki so v ljudski dediščini značilni za današnji praznik. Obiskujejo domove, prepevajo voščilne obredne pesmi in nad hiše kličejo blagoslov. Že v četrtek so koledniki obiskali predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič.

V nekaterih državah je praznik Svetih treh kraljev dela prost dan, med drugim v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.

Za pravoslavce badnji dan

Pravoslavni verniki so medtem v pričakovanju božiča. Na praznovanje so se pripravljali s šesttedenskim postom, ki je bil namenjen notranji pripravi na rojstvo Jezusa Kristusa in se končuje danes. Po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani Borislava Livopoljca pravoslavci enako kot katoličani verjamejo, da jih je Jezus Kristus s tem, ko je prišel na svet, osvobodil greha in smrti ter jim dal večno življenje. "Z njegovim rojstvom je bila premagana razlika med človekom in Bogom. S tem, ko je prišel na zemljo, nam je Bog pokazal, da smo lahko tudi mi deležni večnega življenja," je dejal.

V pravoslavnih cerkvah bodo na badnji dan delili badnjake oziroma slamo in hrastove veje. Po besedah Livopoljca badnjak simbolizira okolje, v katerem se je po zapisih iz Svetega pisma pred več kot 2000 leti rodil Kristus. Badnjake bodo verniki iz cerkev odnesli domov, jih zažgali ter v družinskem krogu in molitvi pričakali božič. Ob polnoči bodo številni odšli na prvo slavnostno bogoslužje, osrednja božična liturgija pa bo nato ob 9. uri dopoldne. Osrednje bogoslužje Srbske pravoslavne cerkve pri nas bo v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.

Zamik zaradi uporabe julijanskega koledarja

Božič vsi kristjani praznujejo 25. decembra, vendar to za vse ne pomeni istega dne. Del pravoslavnih vernikov zaradi uporabe julijanskega koledarja, ki za našim gregorijanskim zaostaja 13 dni, božič praznuje 7. januarja.

Hkrati z verniki Srbske pravoslavne cerkve božič 7. januarja praznujejo verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji, Ukrajini in Gruziji ter v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, Romunska, Bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so tako božič že praznovale.

Približno polovica vseh kristjanov po svetu je sicer katoličanov, več kot tretjina jih je protestantov, pravoslavci pa predstavljajo dobro desetino kristjanov na svetu.