DZ je s 54 glasovi za in 25 proti imenoval Milana M. Cvikla za viceguvernerja Banke Slovenije. Nekdanji slovenski član evropskega Računskega sodišča, v zadnjem času pa predsednik strokovnega sveta SD-ja za finance, razvoj in kohezijo, se tako pridružuje svetu Banke Slovenije, ki ga vodi guverner Boštjan Vasle.

DZ je s 60 glasovi za in 19 proti na tajnem glasovanju imenoval Jano Ahčin za predsednico Računskega sodišča. Nekdanja direktorica Finančne uprave RS (Furs) bo tako na položaju nasledila Tomaža Vesela in postala prva ženska na čelu vrhovne revizijske ustanove v državi.

Cvikl je dolgoletni član SD-ja

Cvikl je med letoma 1983 in 1991 kot mlad analitik že deloval v predhodnici današnje Banke Slovenije, Narodni banki Slovenije. V nadaljevanju svoje poklicne poti je deloval v skupini Svetovne banke in v NLB, bil je državni sekretar na ministrstvu za finance, za krajši čas minister za evropske zadeve, poslanec, slovenski član evropskega računskega sodišča, deloval je tudi v Evropski banki za obnovo in razvoj.

Cvikl, ki je bil v zadnjem času znan predvsem po svoji vlogi v stranki SD, se sicer ni prijavil na poziv predsednika republike za kandidature za viceguvernerja. Za ta položaj so tokrat kandidature oddali Primož Dolenc, ki je viceguvernersko funkcijo opravljal do začetka aprila, Miha Mihič, Matjaž Noč in Sibil Svilan.

Ker pa je Pahor v primeru imenovanja viceguvernerja lahko izbiral tudi med drugimi imeni, je po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin sledil predlogom vladajoče koalicije, ki jo poleg SD-ja sestavljata največja vladna stranka Gibanje Svoboda in Levica, in v DZ poslal predlog za Cviklovo imenovanje v svet Banke Slovenije.

Glede dilem o njegovem dosedanjem političnem delovanju je Cvikl v javni predstavitvi zatrdil, da bo delo na mestu viceguvernerja opravljal skrbno, samostojno in strokovno. Obenem je spomnil, da je pretežni del svoje delovne poti deloval kot tehnokrat. "Zato dobro razumem tehnokratsko delo. Tehnokrati spoštujemo zakonske omejitve in pristojnosti, da bi kar najbolj učinkovito in uspešno uresničevali poslanstvo in vizijo institucije, ki ji pripadajo," je pojasnil in dodal, da želi tako delovati in okrepiti zaupanje v delovanje centralne banke.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je v oddaji Odmevi na TV Slovenija izrazil pričakovanje, da bo svet Banke Slovenije kljub Cviklovi politični opredeljenosti še naprej deloval "na prvem mestu strokovno, profesionalno, neodvisno in seveda pregledno".

Imenovanje novega viceguvernerja se je sicer nekoliko zavleklo. Pahor je moral namreč poziv za to mesto ponoviti, potem ko je prejšnji sklic DZ-ja na začetku februarja odrekel podporo kandidatu Marjanu Divjaku.

Cvikl se v svetu Banke Slovenije pridružuje guvernerju Boštjanu Vasletu, njegovi namestnici Tini Žumer ter viceguvernerjema Ireni Vodopivec Jean in Jožefu Bradešku. Vodopivec Jeanova je sicer prav ta mesec v DZ poslala prošnjo, naj jo z 31. julijem iz osebnih razlogov razreši s položaja, tako da bo v kratkem potreben nov postopek imenovanja viceguvernerja.

Jana Ahčin: "Vloga mi je pisana na kožo"

Ahčinova je bila že do zdaj svetovalka predsednika Računskega sodišča. Dosedanjemu predsedniku Veselu se je mandat iztekel s koncem maja, a ga je, ker DZ še ni imenoval njegovega naslednika, podaljšal do sredine junija. Od takrat ustanovo začasno vodi njegova prva namestnica Maja Bilbija.

Nova predsednica računskega sodišča je bila na svoji poklicni poti med drugim direktorica Fursa, na svoji javni predstavitvi pa je povedala, da je na raznih vodilnih delovnih mestih v javnem sektorju preživela več kot 20 let.

Po današnji potrditvi v DZ-ju je Ahčinova imenovanje opisala kot izjemno čast in veliko odgovornost. Zagotovila je, da bo s sodelavci poskrbela za neodvisno, strokovno, objektivno in učinkovito delovanje računskega sodišča tudi v prihodnje, da bo lahko ustanova še naprej prispevala k bolj pravilni in smotrni porabi proračunskih sredstev.

"Vloga mi je pisana na kožo in imam vizijo, kaj bi spremenila," je medtem pojasnila na nedavni predstavitvi javnosti. Prepričana je tudi, da lahko z znanjem in izkušnjami doprinese k še boljšem delovanju računskega sodišča. Možnosti za izboljšanje vidi predvsem na revizijskem področju in na strani zakonodaje.

Ravno zato je pred dnevi napovedala, da bo njena prva pot v DZ in na ministrstvo za finance z namenom spremembe zakona o računskem sodišču, ki je z enim popravkom vmes star 20 let. Zakon je po njenih besedah precej tog in ne omogoča, da bi se posamezni procesi odvili hitreje. S spremembami bomo omogočili, da se postopki skrajšajo in so bolj učinkoviti. Z njimi bi razširili krog upravičencev, ki jih nadzira računsko sodišče, in to, da bi lahko pridobili podatke iz več virov kot danes, je pojasnila.

Prevetrila bi tudi svetovalno vlogo računskega sodišča, ki v revizijah zavezancem poleg ukrepov izdaja priporočila ter pripravlja predloge za spremembe zakonodajnih rešitev.
Ahčinova devetletno vodenje računskega sodišča prevzema kot prva ženska. Pred njo so se na predsedniškem mestu zvrstili Vojko A. Antončič, Igor Šoltes in že omenjeni Vesel.

Testiranja funkcionarjev na droge ne bo

Poslanci DZ-ja so na izredni seji s 26 glasovi za in 54 proti zavrnili predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. Predlog zakona, po katerem bi poslance na prepovedane droge enkrat letno testirali ob odvzemu vzorcev las, urina ali krvi, je v parlamentarno obravnavo vložila SDS.

Predstavnik predlagateljev Dejan Kaloh (SDS) je v četrtek pojasnil, da so predlog zakona v postopek vložili z namenom preventivnega delovanja na področju prepovedanih drog. "Odpirajo se tudi vprašanja, ali imajo določeni politiki povezave do ponudnikov oz. preprodajalcev teh prepovedanih drog," je dodal.

Po predlogu zakona bi bili po njegovih besedah enkrat letno testirani vsi poslanci DZ-ja, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in vsi državni sekretarji, saj je "od vseh naštetih pričakovano vestno in kakovostno opravljanje nalog".

Testiranje, ki bi ga opravili ob odvzemu vzorca las, urina ali krvi, bi potekalo enkrat letno in sicer bi večkrat letno opravili žreb, izbrani funkcionarji pa bi morali nato v roku 48 ur opraviti test. Če se funkcionar testiranja ne bi udeležil, bi štelo, da je pozitiven. Letno bi po njegovih besedah izvajanje testiranja proračun stalo med 50.000 in 55.000 evrov.

Pretiran poseg v zasebnost

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Breda Božnik je poudarila, da vlada predloga ne podpira, saj pretirano posega v zasebnost posameznika. Vlada se po njenih besedah sicer strinja s predlagateljem, da je posedovanje prepovedanih drog kot tudi katero koli drugo kršenje zakonodaje v neskladju z moralnimi in etičnimi zavezami, ki jih z nastopom funkcije sprejme funkcionar.

"Vendar se nikakor ne moremo strinjati z obrazložitvijo predlagatelja, da se s predlaganim zakonom zagotavljajo preglednost delovanja funkcionarjev in preventivno delovanje na področju prepovedanih drog kot tudi, da bo predlog zakona prispeval k zmanjšanju rabe prepovedanih drog," je pojasnila.

Dimic: Poslanci bi ovrgli namigovanja

Iva Dimic je napovedala, da bodo v poslanski skupini NSi-ja predlog zakona podprli. Med drugim je poudarila, da bi s predlogom omejili škodljivo delovanje določenih substanc, pa tudi imeli možnost ovreči vsa namigovanja, da funkcionarji uživajo prepovedane droge.

Kordiš: Drogirajo se s pozicijo družbene moči

Nasprotovanje zakonu pa so napovedali v poslanskih skupinah Svobode, SD-ja in Levice.
Poslanec SD-ja Damijan Zrim je predlog zakona označil za "klasičen manever SDS-a vsakič, ko zasede mesto v opoziciji". Z njim se je strinjal Miha Kordiš (Levica), ki je dejal, da je problem uporabe drog v politiki veliko manjši kot problem zlorabe oblasti tistih, ki se "drogirajo na pozicijah družbene moči s pozicijo družbene moči".

Gazinkovski: Večina poslancev je treznih in ni na drogah

Sandra Gazinkovski (Svoboda) je predlog zakona označila za populističen, prav tako po njeni oceni problematike uporabe psihoaktivnih snovi ne rešuje celovito. Izrazila je prepričanje, da je večina poslancev v trenutni sestavi DZ-ja treznih in brez vpliva prepovedanih drog.

Zavrnili SDS-ov predlog zakona o RTV Slovenija

DZ je odločil, da predlog sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki so ga vložili v SDS-u in po katerem prispevek RTV-ja ne bi bil več obvezen, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Da je predlog sprememb primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 24 poslancev, da ni primeren, pa 51.

Že v sredo pa so zavrnili predlog SDS-a za razpis posvetovalnega referenduma o teh spremembah zakona.

Zavrnjene spremembe zakonov o zdravstvenem varstvu in zdravstveni dejavnosti

Poslanci DZ-ja so na izredni seji s 26 glasovi za in 54 proti zavrnili predlog sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, prav tako so s 26 glasovi za in 54 proti zavrnili predlog sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti. Gre za predloga zakonov, ki ju je v parlamentarni postopek vložila opozicijska SDS.

S predlogom dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so po besedah predstavnice predlagateljev Jelke Godec (SDS) predvideli ohranitev možnosti odsotnosti delavca z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti z dela, ki ga izda izbrani zdravnik. Torej brez predhodne ugotovitve razlogov za takšno odsotnost z dela s strani osebnega zdravnika zavarovanca, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

Omenjena rešitev je veljala od 24. oktobra do 31. decembra 2020 v sklopu zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19. Ukrep je s sprejetjem zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 5. februarja 2021 spet začel veljati, nato pa je bil podaljšan do 31. maja 2022.

Avtomatizma pri otroških dodatkih ne bo

DZ je danes ocenil, da predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki so ga vložili v NSi-ju in s katerim bi uvedli avtomatizem pri dodelitvi otroškega dodatka v materialni obliki, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Takega mnenja je bilo 53 poslancev, nasprotnega pa 26.

Po predlogu bi oče izrabil 15 koledarskih dni očetovskega dopusta od rojstva otroka do njegovega tretjega meseca starosti. Preostalih 15 dni, ki jih je po veljavni zakonodaji mogoče porabiti do otrokovega končanega prvega razreda osnovne šole, pa bi postalo del starševskega dopusta v delu, ki ni prenosljiv.

Zdajšnja ureditev določa, da oče najmanj 15 koledarskih dni izkoristi v času od otrokovega rojstva do približno enega leta po njem, preostanek do 30 dni pa kadar koli do otrokovega končanega prvega razreda osnovne šole.

S predlogom bi uvedli tudi avtomatizem pri dodelitvi otroškega dodatka v materialni obliki. Dodatek bi enemu od staršev izplačevali v naravi tri mesece, če bi šolski inšpektorat po uradni dolžnosti obvestil pristojni center za socialno delo o uvedbi prekrškovnega postopka zoper starše učenca, ki iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo.

Po veljavni zakonodaji ne gre za avtomatizem, ampak mora center v vsakem primeru posebej izvesti ugotovitveni postopek.

Zavrnili predlog zakona o šolski prehrani

DZ je na današnji izredni seji s 26 glasovi za, 51 proti in tremi vzdržanimi v prvi obravnavi zavrnil predlog novele zakona o šolski prehrani, ki bi prinesel brezplačna kosila in 50-odstotno subvencionirane malice za vse učence in dijake, sredstva pa bi zagotovili iz državnega proračuna.

Predlog zakona o šolski prehrani je v obravnavo vložila skupina poslank in poslancev SDS-a s prvopodpisano Jelko Godec. Dopolnilno obrazložitev predloga zakona je na seji v četrtek podal Tomaž Lisec. Kot je dejal, s predlogom zakona se uvajajo brezplačna kosila in 50-odstotno subvencionirane malice za vse učence in dijake. Sredstva bi zagotovili iz državnega proračuna. Učenci in dijaki bi bili do brezplačnih kosil in subvencioniranih malic upravičeni vsak dan prisotnosti pri pouku oziroma drugih obveznih vsebinah.

Vlada po navedbah državnega sekretarja na šolskem ministrstvu Darja Felde načeloma podpira dostopnost učencev in dijakov do brezplačnih obrokov, vendar meni, da je potreben še temeljit razmislek, kako to urediti v zakonu, upoštevaje tudi vsa izpostavljena dejstva. Zato se vlada s predlaganimi spremembami po njegovih navedbah ne strinja.

Zavrnjena zakona o dohodnini in urejanju trga dela

DZ je na izredni seji s 26 glasovi za, 51 proti in tremi vzdržanimi v prvi obravnavi zavrnil predlog novele zakona o šolski prehrani, ki bi prinesel brezplačna kosila in 50-odstotno subvencionirane malice za vse učence in dijake, sredstva pa bi zagotovili iz državnega proračuna.

Zakonodajni postopek se je tako zaključil za predlog novele zakona o urejanju trga dela, ki ga je v DZ vložila poslanska skupina NSi-ja. Zakonski predlog, s katerim so v NSi-ju poskusili že v prejšnjem mandatu DZ-ja, bi po besedah poslanca NSi-ja Aleksandra Reberška prinesel štiri bistvene rešitve za hitrejšo aktivacijo iskalcev zaposlitve in preprečitev fiktivnih prijav v evidencah brezposelnih, ki da so pomembne tudi ob kadrovskem primanjkljaju v gospodarstvu.

Predlog novele zakona o dohodnini pa je v obravnavo državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Predvideva, da zavezanci do 26. leta starosti ne bi plačali dohodnine od prejetih dohodkov, v oprostitev pa bi se šteli tudi dohodki, prejeti v davčnem letu, v katerem zavezanec dopolni 26 let, je v imenu predlagatelja pojasnil Andrej Hoivik (SDS).