Namestnik varuha človekovih pravic Jože Ruparčič je v uvodnem nagovoru ob otvoritvi povedal, da morajo zdaj pristojna sodišča začeti izdajati odločbe, naj se zaslišanje otroka, žrtve ali priče kaznivega dejanja izvede z uporabo instituta Barnahus.

Gre za celostno obravnavo žrtve kaznivega dejanja, ki ga omogoča zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v Hiši za otroke. Ta zakon institucionalizira spoznanje, da je otroku potrebno zagotoviti razumljivo in prijazno zaslišanje in hkrati zagotoviti učinkovit predkazenski in kazenski postopek, je namestnik varuha poudaril v svojem nagovoru.

Cilj je zagotoviti le eno zaslišanje oziroma čim manjše število zaslišanj otrok, ki so hudo travmatizirani. Celostna obravnava lahko pomeni tudi telesni pregled, če je ta potreben, pa tudi krizno podporo in psihosocialno pomoč otrokom s strani usposobljenih svetovalcev. Celostna obravnava otrok v Hiši za otroke zasleduje največje koristi otrok, kar je tudi mednarodni standard, opredeljen v mednarodnih konvencijah.

Vsak peti Slovenec je bil v otroštvu soočen s spolno zlorabo, je na otvoritvi prostorov opozoril minister za pravosodje Marjan Dikaučič. Želi si, da bi bilo otrok napotenih v to hišo čim manj, vendar se moramo zavedati, da je statistika iz tujine povsem nasprotna. Otrok napotenih v hišo je vse več, je dejal.

"To je prva takšna hiša v Sloveniji. Zdi se mi, da se vse bolj zavedamo teh problemov in izzivov," je dejala veleposlanica Norveške Trine Skymoen. "Stopnjo učinkovitosti takšne obravnave je težko meriti, vendar nam izkušnje povedo, da se otrok počuti varneje in da bo imel preko stika s samo eno osebo tudi večjo stopnjo zaupanja v sistem," je ocenila.

Prostori, v katerih bo delovala Hiša za otroke, so bili prenovljeni in opremljeni v okviru projekta, ki je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma. V okviru tega projekta bodo izvedena tudi potrebna usposabljanja in pilotno delovanje Hiše za otroke.
Ruparčič upa, da to ni zadnja Hiša za otroke v Sloveniji. Prepričan je, da bo vsaka vlada delovala v smeri koristi in pravic otroka, saj so to dolžni zasledovati vsi državni organi. "Zdi se mi, da je Hiša za otroke korak v tej smeri," je dodal.

Uresničitev dolgoletnih prizadevanj

Z odprtjem zavoda Hiša za otroke, ki se je udeležil tudi predsednik Borut Pahor, se uresničujejo dolgoletna prizadevanja in želje številnih strokovnjakov, da bi tudi v Sloveniji zaživel prostor, namenjen celostni obravnavi otrok, žrtev kaznivih dejanj. Hiša za otroke bo delovala po modelu Barnahus, ki je vodilni evropski model za obravnavo otrok, žrtev spolnih zlorab, in pomeni usklajevanje kazenskih preiskovalnih postopkov in postopkov za zaščito in pomoč otroku, so pojasnili na pravosodnem ministrstvu.

Barnahus v islandščini pomeni hiša za otroke. Prva hiša za otroke je namreč leta 1998 začela delovati na Islandiji. Svet Evrope je ta model prepoznal kot vodilni evropski model za obravnavo otrok, ki so žrtve spolnih zlorab. Vlada je javni zavod ustanovila julija lani, vodi ga Simona Mikec.

V Hiši za otroke bodo med drugim potekala zaslišanja otrok v ločenem prostoru, ki se začne na podlagi odredbe sodišča. Zaslišanje bodo posneli, tako da otroku ne bo treba na več zaslišanj pri različnih strokovnjakih. Postopek v hiši pa vključuje tudi telesni pregled ter krizno podporo in psihosocialno pomoč. Kot so v začetku leta povedali v javnem zavodu, projekt zajema delo z najranljivejšimi, zato bo treba vzpostaviti tudi ustrezne protokole dela.

Usposabljanje strokovnjakov in kampanje ozaveščanja

V zavodu so napovedali tudi, da bodo zagotovili vsa potrebna usposabljanja za strokovnjake, ki bodo delali v hiši, in za strokovnjake sodelujočih institucij. V okviru projekta so predvidene tudi kampanje za ozaveščanje in večjo občutljivost splošne javnosti o problematiki zlorabe otrok, pa tudi o sami hiši za otroke.

Raziskava, ki so jo že pred časom v okviru projekta Hiša za otroke naročili na ministrstvu za pravosodje, je pokazala, da je vsak peti človek v otroštvu doživel vsaj eno obliko spolnega nasilja in vsak sedmi dve ali več oblik. Največkrat so anketiranci navajali, da so bili žrtve neprimernega dotikanja ali razkazovanja. Zgolj šest odstotkov jih je vložilo kazensko ovadbo, polovica med njimi jih je šla tudi v sojenje, vsaka četrta kazenska ovadba pa se je zaključila s sojenjem brez obsodbe.