Zimski čas, ki je usklajen s soncem, bo trajal do zadnje nedelje v marcu oziroma do 25. marca prihodnje leto. Premikanje ur je v veljavi tudi zunaj EU-ja, vendar pa ga ne uporabljajo Rusija, Kitajska in Japonska.

Prvi premik ure so izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni, pripomogel pa naj bi k zmanjšanju porabe energentov in boljšemu izkoristku svetlega dela dneva.

Zagovorniki premika ure poudarjajo, da s tovrstno potezo prihranimo energijo, več svetlobe zmanjša število prometnih nesreč in obseg kriminala, pozitivne učinke naj bi imelo tudi gospodarstvo. Nasprotniki premika pa menijo, da energetskih prihrankov ni, negativni učinki naj bi se odrazili tudi na biološki uri ljudi.

Urna direktiva EU-ja
Podobno menijo tudi v evropskih institucijah, saj je po njihovem mnenju namen premikanja ure manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje.

Pred dobrim mesecem je zato Evropska komisija predstavila predlog direktive, po kateri bi premikanje ure v EU-ju opustili, članice pa bi se lahko same odločile, ali bi v prihodnje izbrale poletni ali zimski čas. Slovenija se do direktive sicer še ni opredelila.

Posvetovanje, ki ga je Evropska komisija izvedla tudi v Sloveniji, pa je pokazalo, da je večina odstotka sodelujočih iz Slovenije izrazilo naklonjenost trajnemu poletnemu času. Tako bomo morda spomladi uro prestavili še zadnjič, in to na poletni čas.