V SLS-u za podrobno obravnavo in spremljanje postopkov v zvezi z novim zakonom o RTV-ju skrbi podpredsednica stranke Olga Franca. Foto: MMC RTV SLO
V SLS-u za podrobno obravnavo in spremljanje postopkov v zvezi z novim zakonom o RTV-ju skrbi podpredsednica stranke Olga Franca. Foto: MMC RTV SLO

Tu ni prostora za eksperimentiranje in preizkušanje novih oblik, ki so povrhu vsega še unikum v slovenskem prostoru. Tveganje je preveliko – po eni strani finančno, po drugi strani programsko-vsebinsko.

Olga Franca,
o statusni ureditvi zavoda, ki bi predstavljala neko nepreverjeno novost v slovenskem prostoru.
SLS, Olga Franca
Franca upa, da se zakon o RTV-ju ne bo spreminjal z vsakokratno spremembo oblasti. "To ni dobro ne za gledalce in poslušalce ne za zaposlene na RTV Slovenija," je prepričana. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Od predlagateljev zakona in kulturne ministrice Majde Širce, ki vsi govorijo, da bo po novem zakonu manj politike na RTVS in več »civilne družbe«, bi pričakovala iskrenost in korektnost do ljudi: da priznajo, da je ta »civilna družba«, kot jo imajo v mislih, le prek politike izbrana družba, ki si bo zase elitizirala vpliv na RTVS.

Olga Franca
o argumentih predlagateljev zakona, da se z njim politika umika iz RTV-ja.

"Tu ni prostora za eksperimentiranje in preizkušanje novih oblik, ki so povrhu vsega še unikum v slovenskem prostoru," je prepričana podpredsednica SLS-a.

V SLS so se izrekli proti novemu zakonu o radioteleviziji, stališče stranke pa je za MMC predstavila Olga Franca, ki se v stranki omenjenemu zakonu še najbolj izrazito posveča. V zakonu ne vidi želje po urejanju razmer na RTV-ju, ampak prej kakšne povsem drugačne namene. "Da bi bil zakon dober in prepričljiv, bi moral biti napisan nedvoumno, brez dopuščanja različnih interpretacij," je izrazila svoje stališče.

V okviru referendumske kampanje na MMC-ju pripravljamo serijo prispevkov, v katerih si lahko preberete stališča parlamentarnih strank do zakona o RTV-ju, o katerem bomo na referendumu odločali. Za zdaj si lahko preberete še stališča Majde Potrate (SD), Eve Irgl (SDS), Gregorja Golobiča (Zares) in Zmaga Jelinčiča (SNS).


Nedorečenost ... sprotna improvizacija?
Franca je prepričana, da je javna radiotelevizija prevelik in preveč pomemben zavod, da bi si lahko privoščili eksperimentiranje z njegovo organiziranostjo. Odločitve, kot so prestrukturiranje zavoda v javni in gospodarski del, bi morale biti po njenem mnenju bolj premišljene in skrbneje načrtovane.

Skrbi pa jo predvsem novi status zavoda, ki sploh nima pravne podlage. "Najbolj skrb vzbujajoče pri tem je, da za tako obliko zakonodaja sploh ne obstaja in tako ta zakon omogoča, dovoljuje in celo spodbuja sprotno izmišljevanje pravil o poslovanju nove organizacije, ki je v Sloveniji še ne poznamo." Neznana in edinstvena oblika organiziranosti po njenem mnenju tako ne prinaša več reda, ampak prej več zmede.

Kdo pije in kdo plača (in koliko to stane)?
"Zakon je tudi povsem nedorečen, členi so nedoločeni, odprti za različne interpretacije in dopuščajo možnosti takšnega ali drugačnega ravnanja," še dodaja Franca. Opozarja tudi na nedoslednosti, ki jih je mogoče zaslediti v zakonu, o katerem se bomo 12. decembra odločali na referendumu. Posebej izpostavlja tudi vprašanje lastništva premoženja nove organizacijske oblike RTV Slovenija.


Zavod je po njenih besedah opredeljen kot samostojna pravna oseba, obenem pa je njen edini ustanovitelj in lastnik Republika Slovenija. V skladu s 55. členoma zakona se bo v treh letih po uveljavitvi zakona na RTV preneslo premoženje RS, s katerim RTV upravlja. Ob tem se Franca sprašuje: "Kdo bo torej tu zaresni lastnik premoženja nove organizacijske oblike RTV Slovenija?"

V pomoč pri odgovoru na zgornje vprašanje pa ji ni niti ministrica za kulturo Majda Širca, na katero je naslovila svoje vprašanje. Pravi, da ministrica "že 15. dan molči" in ne odgovarja na njeno javno pismo. "V njem sem jo zaprosila za podatke, koliko premoženja, ki je danes še v lasti vseh davkoplačevalcev, bo prešlo na RTVS? Odgovora ni od nikoder, čeprav je to eno ključnih vprašanj za volivke in volivce," opozarja Franca.

Program so ljudje
Franca, ki je prepričana, da na "RTV Slovenija delajo nekateri izmed najboljših novinarjev v državi," dodaja, da morajo imeti novinarji pogoje za tako delo. Ob negotovosti glede zaposlitve, njenega obstoja, načina pogodbe, statusa in plačila tudi dobri novinarji po njenem mnenju ne morejo dobro delati. "In natanko takšno negotovost na RTV vnaša novi zakon," povzema stanje, ki ga prinaša novi zakon, v svojih odgovorih za MMC.

Sama sicer ne ve nič o "listah za odstrel novinarjev", se ji pa zdi povsem verjetno, da "zagotovo so nekateri, še zlasti pronicljivi raziskovalni novinarji, ki si upajo odkriti in povedati več, vedno moteč dejavnik za aktualno oblast, pa kakršna koli že je."

Kakšen je ta program?
"Dober program ustvarjajo ljudje, ne zakon. Novinarji delajo dobro ali slabo, profesionalno ali neprofesionalno, v skladu z novinarskim kodeksom ali ne, vendar to ni odvisno od zakonskih rešitev, ampak od njih samih – koliko so se pripravljeni potruditi, kako suvereni so v svojem delu, kako znajo raziskovati in odkrivati stvari," je jasna Franca.

Zakon po njenem mnenju tako le ustvarja razmere za delo ljudi, ki pa so v tem konkretnem primeru zaradi svoje nedorečenosti slabi. Nanaša se tudi na druge zakone, ki še niso sprejeti - med njimi na zakon o medijih in zakon, ki naj bi urejal obdavčitev dohodkov pravnih oseb.

Za koga je ta program?
Glede določil, ki se nanašajo na sam program, pa podpredsednica SLS-a izpostavi vključevanje vsebin, namenjenih pripadnikom narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije ter pripadnikom drugih narodnih in etničnih skupnosti v Republiki Sloveniji.

"Najprej – zanima nas razlog, zakaj so narodne skupnosti iz nekdanje Jugoslavije omenjene posebej in poimensko; predvsem pa smo prepričani, da bi moralo tu veljati načelo recipročnosti – naj tudi druge države na svojih državnih programih vključujejo vsebine s Slovenci in za Slovence." Ob tem Franca jasno opozori na ločnico med manjšinama, ki sta opredeljeni tudi v ustavi in drugimi narodnostnimi skupnostmi. "Skratka, zakon tudi na programskem področju uvaja spremembe, ki niso potrebne, so le delne, nedomišljene ali pa preprosto diskriminatorne," sklene svoje odgovore za MMC.

Tu ni prostora za eksperimentiranje in preizkušanje novih oblik, ki so povrhu vsega še unikum v slovenskem prostoru. Tveganje je preveliko – po eni strani finančno, po drugi strani programsko-vsebinsko.

Olga Franca,
o statusni ureditvi zavoda, ki bi predstavljala neko nepreverjeno novost v slovenskem prostoru.

Od predlagateljev zakona in kulturne ministrice Majde Širce, ki vsi govorijo, da bo po novem zakonu manj politike na RTVS in več »civilne družbe«, bi pričakovala iskrenost in korektnost do ljudi: da priznajo, da je ta »civilna družba«, kot jo imajo v mislih, le prek politike izbrana družba, ki si bo zase elitizirala vpliv na RTVS.

Olga Franca
o argumentih predlagateljev zakona, da se z njim politika umika iz RTV-ja.