Po sestanku z generalno državno tožilko Barbaro Brezigar in premierjem Borutom Pahorjem, ki se je končal brez pogovora o aktualnih in najbolj vročih pravosodnih zadevah, je bil minister Zalar gost v Odmevih. Z ministrom se je pogovarjal Tomaž Bratož, kaj je povedal, pa si lahko preberete v spodnjem intervjuju.

Gospod Zalar, premier je bil že drugič posrednik pri vajinem pogovoru z Barbaro Brezigar na sestanku z generalno državno tožilko. Je ta vajin spor že tako globok, da se brez tretjega ne moreta pogovarjati?
Ta trenutek ni nobenega spora in tudi danes ni šlo za nobeno posredovanje. Šlo je za delovni obisk predsednika vlade, ki ga prakticira, nazadnje je bil na vrhovnem sodišču, pred tem sva bila skupaj v zaporih in spodobi se, da ne spregleda niti tožilstva, zlasti zdaj, ko se zdi, in to upravičeno, da tožilstvo nosi res veliko breme odgovornosti pri uspešnem boju z gospodarskim kriminalom. To je ta trenutek glavni izziv za tožilstvo, čeprav ne samo zanj, tudi za policijo, navsezadnje tudi za kazenska sodišča.

In s tem, ko krepite to posebno skupino tožilcev, ki ne bo več posebna skupina, ampak bo dvanajsto okrožno tožilstvo?
To je ena izmed večjih novosti, ki jih pripravljamo in ki bi pomenila, da bi namesto današnjih šest tožilcev, ki delajo v tej skupini, v prihodnje 21 državnih tožilcev v vsej državi delalo na teh zahtevnih zadevah gospodarskega kriminala. Če pogledate podatke Nacionalnega preiskovalnega urada, da jim je v zadnjih šestih mesecih poraslo število registriranih kaznivih dejanj na tem področju za 70 odstotkov, je seveda nujno, da se tožilstvu povečajo kapacitete, da bo sposobno opraviti svoje delo.

Začela sva z Barbaro Brezigar. Bomo morali popraviti vtis, da Barbara Brezigar ne bi bila več na položaju, če je ne bi tako vneto branil premier, kot je veljalo doslej?
Poglejte, Barbara Brezigar je na tem položaju, in kot je danes povedala, bo ostala na tem položaju do konca svojega mandata. To je vse, kar je ta trenutek pomembno. Bistveno je, da obstaja primerno sodelovanje med vlado in državnim tožilstvom, ne glede na to, da imata različen ustavni položaj in različne pristojnosti, ampak tudi tožilstvo potrebuje orodja. Potrebuje nekatere rešitve v zakonih, potrebuje ureditev, kjer bodo tožilci imeli pooblastila, da bodo lahko uspešni pri pregonu gospodarskega kriminala. To je odgovornost vlade in vlada to počne.

S temi spremembami v posebni tožlski skupini vi dajete orodje tožilcem?
To je eno izmed orodij, še zdaleč pa ni edino. Danes smo, recimo, govorili še o enem orodju in tožilci so se strinjali, da je čas, da gremo v to spremembo, to je sprememba zakona o kazenskem postopku, ki jo bomo verjetno že v tem mesecu vložili v proceduro. Tako bodo tožilci dobili novo orodje, to pa je, da se bodo pogajali z obrambo, z obdolžencem o tem, da bo obdolženec v zameno za priznanje kaznivega dejanja dobil nekoliko nižjo kazen. S tem bistveno skrajšamo kazenske postopke, bistveno razbremenimo kazenska sodišča, ki bodo potem lahko obravnavala samo druge primere, tam kjer teh priznanj ne bo.

Torej pod črto - gre za nekakšen vtis, da spora ni več?
Saj pravim, glede vprašanja, ki se je v zadnjem času odpiralo, to je bil zlasti vpogled v spis glede Patrie, ni bilo nobenega spora med menoj in generalno državno tožilko. Za zdaj gre samo za vprašanja, na katera državna generalna tožilka odgovarja, in danes je povedala, da bo svoj odgovor tudi dopolnila.

Bi lahko bil, recimo, ta primer, zadeva Patria, kaj manj trden zaradi tega vpogleda, ki se je zgodil, potem ko bo procesiran naprej na sodišču?
Jaz mislim, da ne, je pa prav, da tožilstvo pojasni, zakaj prihaja do teh vpogledov, če ne gre za strokovni nadzor, in očitno tu ni šlo za stokovni nadzor, kar je gospa Brezigar že pojasnila. V javnosti se lahko ustvari tudi neupravičen vtis, da gre za poskus vmešavanja ali pa posrednega vmešavanja.

To še ni razčiščeno?
Ne, ker generalna državna tožilka še ni odgovorila na dopolnilna vprašanja, je pa povedala, da to namerava storiti. Jaz upam, da bomo to lahko razčistili in da bodo ti odgovori prepričljivi.

Suma, da gre za politično implikacijo, nismo še povsem odstranili?
Jaz niti ne bi govoril, da gre za politična vmešavanja v tem trenutku, saj enostravno nimam dovolj dejstev. Jaz najprej potrebujem podatke o dejstvih, potem bomo delali ocene.

Glede na to, da ste na twitterju napovedali začetek razpisa za generalnega državnega tožilca - nekateri so rekli, da je to nekoliko nenavadno - kdaj boste v uradni list poslali pravi razpis?
Pravi razpis je že poslan v uradni list in bo objavljen v petek. Mislim pa, da ni to nič nenavadnega, jaz sem bil že pred več kot pol leta vprašan s strani vrste medijev, kdaj bomo objavili razpis, in sem že takrat povedal. Šest mesecev pred potekom mandata, kar vedno počnemo, ko gre za potek mandata funkcionarjev, in v tem primeru ne gre za nobeno izjemo. Jaz redno uporabljam twitter in komuniciram tudi z novinarji, to je zelo praktično komunikacijsko sredstvo, saj dobivam vrsto informacij in predlogov s strani državljanov. In tu je šlo za javni interes, večkrat izkazan, kdaj bo prišlo do razpisa, in samo zato gre. Drugače pa sem po zakonu dolžan objaviti ta razpis, in to po uradni dolžnosti.

Boste vztrajali pri kandidaturi Masleše za predsednika vrhovnega sodišča, čeprav je kar veliko očitkov o primerni osebnosti, ne toliko profesionalnosti?
Jaz sem te očitke preveril in ugotovil, da so neutemeljeni, in to tudi napisal v svojem predlogu državnemu zboru, v zelo obsežnem predlogu. Glavni očitek je letel na kandidata Maslešo v smeri, da naj bi sodeloval v nekih komisijah, ki naj bi potrjevale poboje na meji, kadar je šlo za prebežnike čez tedanjo jugoslovansko-italijansko mejo. Izkazalo se je, da to absolutno ni res, da je bil gospod Masleša samo navaden civilni dežurni preiskovalni sodnik v eni taki zadevi in da kot tak ni bil edini sodnik, ki je na ogledu ugotovil, da je recimo 'graničar' streljal na nekoga, ki je prečkal mejo, ampak ni imel pri tem nobene pomembne vloge, tudi ni o ničemer odločal, on je ugotavljal dejstva. Odločitev o tem, ali bi lahko šlo za kaznivo dejanje v takem primeru vselej, tudi v prejšnji Jugoslaviji je bilo tako, sprejme pristojni državni tožilec.

Kaj naj naredimo s spomini ljudi, ki so to slišali, ki so se takrat z Maslešo pogovarjali, ali pa bili v prostoru, to pa zveni obremenjujoče?
Eno je dejstvo, ki smo ga razčistili, torej, ni sodeloval v teh komisijah. Bil je dežurni preiskovalni sodnik in opravljal je zakonito nalogo. To je torej razčiščeno. Ti očitki enostavno več ne držijo. Drugo vprašanje je, kaj drugi ljudje govorijo o tem, kako je kandidat Masleša reagiral. Vendar se je včeraj izkazalo, da po 27 letih ljudi spomin očitno malo tudi zapušča oziroma se spominjajo stvari, ki se sploh niso zgodile. Nazadnje vrhovni sodnik, ki je včeraj rekel, da je imel istega dne glavno obravnavo, ko mu je predtem gospod Masleša, ki je prišel z ogleda, povedal, kaj je tam videl, in naj bi to rekel z nekim navdušenjem. Izkazalo se je, da ta dan obravnave ni moglo biti, bila je sobota, in jaz bi bil tu pri zanašanju na verodostojnost takih spominov zelo previden.

Kdaj boste šli v reformo na tožilstvu, že zdaj ali ko bo v pisarni generalnega vrhovnega tožilca nov človek?
Mi gremo s to proceduro dalje takoj, ko bo to mogoče, dogovorili smo se z državnim tožilstvom, da bomo šli v spremembe v paketu, skupaj s spremembami zakona o kazenskem postopku. Ta novela zakona o kazenskem postopku je trenutno v medresorskem usklajevanju, in ko bo to zaključeno in ko bo zaključen še zadnji delovni sestanek z vrhovnim državnim tožilstvom po zakonu o državnem tožilstvu, gremo potem z obema zakonoma v proceduro.

Zakaj ste proti, da se zasega premoženje preiskovancev gospodarskega kriminala, kot je predlagala stranka Zares?
Veste, kaj je problem v tem zakonu, ne to, da ne zasleduje dobrih namenov, ampak da je tako luknjičav kot švicarski sir. To je idealno za odvetnike, ki bodo branili take obdolžence, da bodo iskali interpretacije, ki jim bodo šle na roko.

Naj bi ga dopolnili in ga naredili bolj uporabnega?
Ne da se ga dopolniti, ker so pomešali vrsto postopkov, kazenske, civilne, tudi davčne. Treba se je odločiti za eno vrsto postopka in predvsem, ker gre za tako pomembno spremembo na tem področju, je nujno potrebno prilagoditi določbe kazenskega zakonika, to je predpogoj. Potrebujemo materialnopravne podlage in to na ministrstvu počnemo, to spremembo pripravljamo, upam, da bodo te priprave lahko zaključene do konca leta in da se najprej zgodi ta sprememba. Šele potem lahko sledi ustrezen procesni vidik.

To, kar deluje v nekaterih državah, to najbolj boli?
Deluje in ne deluje. Velikokrat se izpostavlja primer Srbije, jaz sem se pogovarjal o tem s srbsko ministrico za pravosodje, tudi ministrom za notranje zadeve, tam imajo zdaj strahovite probleme s hrambo premoženja, ki ga začasno zasežejo. To je težava, ker nimajo še nobene obsodilne sodbe, in če bodo morali to premoženje vračati in če se bo izkazalo, da so poslabšali vrednost tega premoženja, bo imela država hude probleme.

SDS je večkrat imel pripombe na vas, omenja se mogoča interpelacija ali pa izredna seja državnega zbora o pravosodju. Kaj boste rekli?
Opozicija ima na razpolago vse legitimne metode in sredstva političnega boja, interpelacija je seveda ena od njih, gre za politični nadzor nad delom ministra. Če se bo zgodila, bom nanjo takrat odgovarjal, jaz v tem ne vidim nobenega problema.