Tožilci so namreč, tako Zalar, pripravljeni sodelovati pri izboljšanju normativne ureditve na področju tožilstva. A kot je poročala TV Slovenija, imajo tožilci tako glede drugačne sestave državnotožilskega sveta kot tudi glede drugačne organizacije posebne tožilske skupine za pregon organiziranega kriminala kritične pripombe. Z ministrom se bodo vnovič sestali prihodnji teden.

Sestanka so se udeležili generalna državna tožilka Barbara Brezigar, vrhovni državni tožilci, vodje okrožnih državnih tožilstev ter predsednik in člani izvršilnega odbora društva državnih tožilcev. Člani sveta za kaznovalno pravo pa so bili pisno pozvani, naj podajo predloge na osnutek novega zakona.

Zalar je prepričan, da bo novi zakon omogočil boljše in transparentnejše delo tožilstev, predvsem pa večjo učinkovitost pri preganjanju gospodarskega in drugega organiziranega kriminala.

K depolitizaciji tožilstva?
Zakon bi spremenil naloge generalnega državnega tožilca, ki bi moral po novem pripraviti predlog nacionalne politike pregona in ga posredovati v odobritev državnotožilskemu svetu. Besedilo uvaja tudi večjo odgovornost vodij tožilstev za rezultate tožilstev, ki jih vodijo.

Prav tako na ministrstvu načrtujejo spremembe pri postavljanju in odstavljanju vodilnih tožilcev, vodij tožilstev in generalnega državnega tožilca. Tako bi bil v postopke vključen tudi državnotožilski svet, kar naj bi po mnenju ministrstva pripomoglo k depolitizaciji tožilstva.

Ko bo preliminarno usklajevanje s tožilci končano, bo strokovna služba ministrstva za pravosodje proučila pripombe in predloge ter jih ustrezno vključila v osnutek predlaganega zakona. Sledila bo priprava popravljenega besedila in širša razprava o njem.