Napetost med ministrom za pravosodje in generalno državno tožilko je mogoče zaznati že nekaj časa. Tudi glede predvidenih sprememb sta Aleš Zalar in Barbara Brezigar za zdaj na nasprotnih bregovih. Foto: MMC RTV SLO
Napetost med ministrom za pravosodje in generalno državno tožilko je mogoče zaznati že nekaj časa. Tudi glede predvidenih sprememb sta Aleš Zalar in Barbara Brezigar za zdaj na nasprotnih bregovih. Foto: MMC RTV SLO
Borut Pahor in Katarina Kresal
Reforme naj bi dobile podporo koalicije. To je po besedah predsednice LDS-a jasno izrekel tudi premier. Foto: EPA

Minister za pravosodje Zalar je odločen, da bo do poletja novelo tožilskega zakona čez usklajevanja in proceduralne postopke spravil do državnega zbora. V ponedeljek namerava osnutek, ki še ima oznako interno, predstaviti tožilcem in članom sveta za kaznovalno pravo. A čeprav je reforma napovedana, na Zalarja zaradi zadnjih javnih razprtij in razmišljanj o odstavitvi generalne državne tožilke Barbare Brezigar letijo očitki, da stvari spreminja zato, ker mu Brezigarjeve ni uspelo spodnesti, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar.

DZ ne bo več imenoval prvega tožilca
Predlog reforme namreč spreminja tudi način imenovanja generalnega državnega tožilca. Kandidata za to funkcijo po novem ne bi imenoval državni zbor, ampak državnotožilski svet. Državnotožilski svet bi zaradi novih pristojnosti razširili, tako da v njem ne bi več sedeli le tožilci, temveč tudi drugi pravni strokovnjaki. Podobno je urejeno v sestavi sodnega sveta.

Zalar pravi, da želi tako depolitizirati to pomembno funkcijo, a na vrhovnem državnem tožilstvu prav v teh spremembah vidijo možnost še večjega vplivanja politike na kadrovanje v tožilstvu. Generalni državni tožilec bo po njihovem mnenju postal le še najvišji administrator, ki ne bo mogel vplivati na politiko pregona, saj naj bi mu bila ta pristojnost odvzeta.

Mnenja se bodo kresala
Prvi med tožilci bo tako moral pripraviti predlog nacionalne politike pregona in jo tudi uresničevati, odobril pa jo bo državnotožilski svet - v njem bodo po novem državni tožilci v manjšini, generalnega državnega tožilca, ki je zdaj njegov član po funkciji, pa v njem sploh ne bo več.

Do predloga je kritična tudi skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki poudarja, da je zdajšnja oblika delovanja skupine (ta deluje 14 let) ustrezna, nov zakon pa njeno delovanje razbija, zato "zagotovo ne bo pripeljal do večje učinkovitosti". Delo namreč prenaša na pristojna tožilstva, kjer naj bi člani skupine sodelovali s tožilstvi po Sloveniji, pri čemer ostaja popolnoma nejasno, kdo bo pravzaprav vodil delo posameznega primera. Ponedeljkova izmenjava stališč bo zaradi takih očitkov verjetno vroča.

Pahor pred tedni obljubil podporo
Minister Zalar naj bi si že zagotovil podporo koalicije za izvedbo reforme. To je bil tudi eden izmed pogojev, ki jih je LDS pred tedni postavil predsedniku vlade Borutu Pahorju, ko so mu postavili ultimat, da brez njegove podpore reformam zapustijo vlado.