Državni revizorji so revidirali pravilnost in učinkovitost poslovanja v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, Splošni bolnišnici Novo mesto, Psihiatrični bolnišnici Begunje, Zdravstvenem domu Ljubljana, Zdravstvenem domu Celje in Zdravstvenem domu Koper v letih 2010 in 2011 in vsem izrekli mnenje s pridržkom in podali priporočila za izboljšanje poslovanja.

Trije med njimi, UKC Maribor, Psihiatrična bolnišnica Begunje ter Zdravstveni dom Celje v reviziji niso odpravili vseh nepravilnosti, zato je računsko sodišče od njih zahtevalo predložitev odzivnih poročil.

Največ nepravilnosti je nastalo zaradi nepravilnega evidentiranja prisotnosti oziroma odsotnosti javnih uslužbencev z dela ter zaradi ročnega odštevanja porabljenega letnega dopusta. To je privedlo do napačnega stanja letnega dopusta ob koncu let, na katera se nanaša revizija. Zato so javni uslužbenci koristili več oziroma manj dni letnega dopusta, kot bi ga lahko.

Odsotnost četrtino delovnega časa
Javni uslužbenci v revidiranih zavodih so bili povprečno odsotni kar 25,5 odstotka delovnega časa, medtem ko je bil povprečni zaposleni v Sloveniji odsoten le 18,8 odstotka delovnega časa, poudarjajo na računskem sodišču. Dodajajo, da je bil povprečni zaposleni v državi v povprečju odsoten z dela 49,5 dneva, v revidiranih zavodih pa je bil javni uslužbenec povprečno odsoten skoraj 64 dni, v eni od revidiranih bolnišnic pa celo 70 dni.

Zaradi letnega dopusta so bili zaposleni v omenjenih zavodih odsotni približno 12 odstotkov delovnega časa, medtem ko je slovensko povprečje 8,8 odstotka delovnega časa, še izpostavljajo na računskem sodišču. Ocenjujejo, da "so - ob upoštevanju števila odkritih nepravilnosti pri določitvi letnega dopusta na vzorcu - zaposleni v revidiranih javnih zavodih letno izkoristili približno 6000 dni preveč letnega dopusta, kar pomeni povprečno 1000 dni preveč dopusta letno na vsak javni zavod, ki je moral za nadomestitev tolikšne odsotnosti zaposliti vsaj štiri ljudi več," še dodajajo državni revizorji.

Nadpovprečno izobraževanje
Večina zavodov v revidiranem obdobju ni ustrezno vsebinsko načrtovala strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja javnih uslužbencev. Obenem so imeli zavodi pomanjkljive evidence sklenjenih pogodb o izobraževanju in niso zagotavljali ustreznega spremljanja izvajanja določil pogodb o izobraževanju. Z javnimi uslužbenci zavodi niso vedno sklenili pogodb o izobraževanju ali pa so bila določila pogodb glede na predpise pomanjkljiva.

Javni uslužbenec v revidiranih zavodih se je v povprečju več izobraževal in strokovno izpopolnjeval (1,2 odstotka delovnega časa) kot pa povprečni zaposleni v Sloveniji (le 0,3 odstotka delovnega časa), še poudarjajo na računskem sodišču. Poleg tega so javni uslužbenci koristili več študijskega dopusta, kot bi ga lahko. Kot primer računsko sodišče navaja, da so javni uslužbenci študijski dopust koristili tudi takrat, ko so študijske obveznosti že opravili - v enem primeru celo 11 dni.

Poleg tega zavodi za pravilno in upravičeno koriščenje izrednega dopusta niso imeli vseh dokazil za upravičeno odobritev izrabe izrednega dopusta. Dva zavoda sta javnim uslužbencem odobravala dva prosta dneva zaradi darovanja krvi, čeprav ima javni uslužbenec pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače zaradi darovanja krvi (zgolj) na dan, ko prostovoljno daruje kri, med drugim navaja računsko sodišče.