"Vlada je izdala odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih in prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora ter določila začasne ukrepe," je na novinarski konferenci po seji vlade povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič in dodala, da je v Sloveniji ta trenutek zaprtih 1826 ljudi, pravosodnih policistov pa je 525.

Pravno podlago, da sprejme odlok za začasne ukrepe v zaporih v primeru zaostrenih varnostnih razmer zaradi prezasedenosti, vladi daje novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki jo je DZ sprejel septembra. Doseženo mora biti eno od dveh meril, trenutno sta izpolnjeni obe. Prvo določa, da mora biti zasedenost v zaporih večja od 120 odstotkov, trenutno znaša več kot 140 odstotkov. Drugo določa, da mora delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista doseči 2,5, trenutno znaša 3,5.

Aktivirana dva ukrepa

Izmed nabora treh ukrepov, ki jih predvideva novela zakona, je vlada z odlokom na predlog uprave za izvrševanje kazenskih sankcij določila dva. Po prvem bodo ob predhodnem soglasju opravljanje del in nalog pravosodnih policistov prevzeli posamezniki, ki so v preteklosti delali kot pravosodni policisti.

Sorodna novica Kriza v zaporih: "Stanje je alarmantno. Ogrožena je varnost države."

Drugi ukrep pa predvideva možnost začasne prekinitve zaporne kazni. Čas prekinitve se obsojencu ne šteje v čas prestajanja kazni. To pomeni, da se morajo po izteku ukrepa vrniti v zapor, je poudarila Katič.

Prekinitev bo mogoča, če za to ne obstajajo varnostni zadržki. Pri presoji bodo po besedah ministrice upoštevali vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja zaporne kazni. Med njimi je naštela osebnost obsojenca, njegovo varnostno oceno, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsto in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo to kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev ter način nastopa kazni in morebitne odprte kazenske postopke.

Veljavna zakonodaja omogoča prekinitev

Prekinitev prestajanja kazni zapora je institut, ki ga omogoča že veljavna zakonodaja, je pojasnila. Tako je bilo, denimo, v obdobju epidemije covida 19 prekinjenih približno 200 zapornih kazni, v nobenem primeru pa institut ni zlorabljen. Trenutno so evidentirali približno 30 ljudi, ki bi lahko izpolnjevale pogoje za prekinitev kazni.

"Moram pa povedati, da tudi zaprti ljudje niso navdušeni nad tem, ker bi si želeli tudi čim prej prestati celotno zaporno kazen, da se vrnejo med nas, v družbo in živijo normalno naprej," je pojasnila Katič.

Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij bo po zagotovilih ministrice stanje spremljala in mesečno poročala, nato pa ministrstvu za pravosodje in vladi predlagala nadaljnje ukrepe.

Sistemski ukrepi

Na novinarsko vprašanje glede sistemskih ukrepov pa je odgovorila, da upa, da bodo lahko zapornike iz zapora na Povšetovi že prihodnjo jesen preselili v nov zapor z večjimi kapacitetami v ljubljanskih Dobrunjah. Upa, da bodo danes sprejeti ukrepi in plačna reforma prinesli zaposlitve dodatnih pravosodnih policistov. Upa tudi, da bo EU sprejel primerne ukrepe in se bo število nezakonitih migracij zmanjšalo, pritisk na Evropo pa bo manjši.

"Zagotovo pa je treba v sklopu tega pogledati tudi, kakšno imamo pri nas kaznovalno pravo, ali so določene kazni previsoke v primerjavi z drugimi ali pa mogoče tudi bistveno odstopajo od tega, kar nam narekuje evropska direktiva," je poudarila.

Izdajo odloka o zaostrenih varnostnih razmerah v zaporih zaradi prezasedenosti je vladi predlagala Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Vlada lahko začasne ukrepe skladno z zakonom določi največ za tri mesece. Če zaostrene varnostne razmere v zavodih trajajo dlje kot tri mesece, lahko vlada z odlokom njihovo trajanje na predlog ministra podaljša, vendar vsakič najdlje za tri mesece.