Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, po katerem se je ta uporabljal retroaktivno za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oz. po 1. januarju 1990. Odločilo je, da ta omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred njegovo veljavnostjo.

Ustavni sodniki so omenjeno odločitev sprejeli ob presojanju pobude, ki jo je podala Vlasta Mrčinko s Ptuja, ki se je v postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora znašla kot partnerka nekdanjega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki je bil zaradi vpletenosti v trgovino z mamili pravnomočno obsojen na zaporno kazen.

Zaradi odločitve ustavnih sodnikov je specializirano državno tožilstvo začelo umikati tožbe za odvzem premoženja in pritožbe na odločitev sodišč, denimo za primere Franca Kanglerja, paroha Srbske pravoslavne cerkve Perana Boškovića, dediče nekdanjega vidnega člana SDS-a Jožeta Zagožna, nekdanjega direktorja agencije za pošto in elektronske komunikacije Tomaža Simoniča …

Državno odvetništvo dopušča možnost, da bodo vsi, ki jim je bilo začasno blokirano premoženje, nato pa so bile tožbe umaknjene, vložili tožbe. Generalni državni odvetnik Jurij Groznik pa opominja, da mora vsak tožnik dokazati, da mu je bila škoda dejansko povzročena.

Razmišljanja, kako bodo zahtevali odškodnino, je večkrat slišati tudi, ko se odmevni sodni postopki končajo z razveljavitvijo obsodilnih sodb po pritožbi ali z uporabo izrednih pravnih sredstev.

Groznik poudarja, da odškodnina v takih primerih ni nekaj samoumevnega: "Vsak primer se presoja posebej. Če nekdo toži, ker je bil med sojenjem v priporu, se v njegovi tožbi upošteva tudi, koliko je oškodovanec z lastnim ravnanjem prispeval k odreditvi pripora, ali se je morda izogibal obravnavam, ni dvigoval sodne pošte."

Temelj za odškodninsko odgovornost pa bi bil podan, če bi prišlo do "eklatantne kršitve predpisov zaradi nepoznavanja prava nekega sodnika, zaradi naklepa", a takega primera pri nas po besedah Groznika še ni bilo.

Pomoč zaradi arbitražne razsodbe
Naloge državnega odvetništva, po interventnem zakonu za uveljavitev arbitražne razsodbe, so tudi pravno svetovanje in zastopanje slovenskih fizičnih in pravnih oseb, lastnikov nepremičnin, ki so po arbitražni razsodbi postale del ozemlja Republike Hrvaške. Kot je pojasnil Groznik, jim bodo pomagali pri urejanju premoženjskega stanja na teh nepremičninah.

"Doslej se je na nas obrnilo okoli 30 upravičencev iz katastrske občine Sečovlje. Upravičencem bomo prihranili marsikatero pot oz. zbiranje dokumentacije," je pojasnil Groznik. S tem se poleg svojih rednih nalog ukvarja zunanji oddelek državnega odvetništva v Kopru, ki je finančno in kadrovsko zelo obremenjen.