Prepričan je, da je "vlada sprejela svojo odgovornost, ko je podpisala sporazum in predlagala zakon za ratifikacijo sporazuma v državnem zboru, državni zbor pa je sprejel svojo odgovornost, ko je sprejel zakon o ratifikaciji".

"Dobro je, da se pogovarjamo o teh zadevah"
Žbogar je na strokovni razpravi o arbitražnem sporazumu, ki jo je organiziralo Slovensko društvo za mednarodne odnose, pojasnil: "Ta referendum je preverjanje, ali je to prava pot, potrdilo volivcev, da je to prava pot." Pozitivna stran tega referenduma je po njegovem mnenju tudi to, da se pogovarjamo o teh zadevah.

"Vidim, da je ta sporazum dober - ker po 20 letih razbremenjuje odnose s Hrvaško, ker omogoča, da se ti odnosi razvijejo naprej. Neka velika skala se umika s poti sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško," meni in dodaja: "Prav je, da gremo naprej s tem sporazumom. Prav je, da volivci podprejo ta sporazum." Pravi, da je dober, ker omogoča Sloveniji, da pred sodiščem predstavi vse tiste argumente, ki jih ima, zato da bo dobila "tisto, kar menimo, da je naše".

"Glas proti pomeni radikalno Slovenijo"
"Odločitev proti pomeni ohranitev dozdajšnjega stanja. Glas proti pomeni tudi neko odločitev za radikalno Slovenijo, ki je do zdaj nismo poznali. Slovenijo, ki bo izsiljevala drugo državo," še opozarja Žbogar.

Strokovnjakinja s področja mednarodnega prava Metka Arah je v svojem nagovoru izpostavila razliko med mednarodnim in notranjim pravom - država lahko v svoje notranje pravo zapiše marsikaj, a ko to pravo trči ob pravo druge države, to ureja mednarodno pravo. "Vsaka država ima lahko samo toliko pravic, kot ji jih priznava mednarodno pravo, se pravi druge države," je dejala.

Kaj pomeni "junction"?
Arbitražni sporazum po mnenju Vasilke Sancin s katedre za mednarodno pravo ljubljanske pravne fakultete Sloveniji omogoča uresničitev nacionalnih interesov glede meje na morju. "Stik Slovenije z odprtim morjem" je lahko le teritorialni, saj se Slovenija "konča" na mejah teritorialnega morja, je poudarila Sancinova in znova spomnila tudi na mednarodno sodno prakso, da še nobena država ni bila odrezana od odprtega morja. Poudarila je, da je besedo junction mogoče razumeti le z vidika, "da je treba določiti koordinate dotikališča Slovenije z odprtim morjem".

"Poleg tega da je zelo pomembno, da mora arbitražni tribunal določiti potek meje, imamo v točki b določitev stika Slovenije z odprtim morjem. Pri tem ne gre za določitev meje s Hrvaško, ampak za stik z odprtim morjem, zato je ta točka posebej. Pozabljamo pa na točko c, določitev ustrezne uporabe morskih območij," je opozorila Sancinova.

"Globalni interes je, da se spor reši"
Arahova je dodala, da je zapis o stiku v arbitražnem sporazumu "priznanje pravnega dejstva od Hrvaške", da Slovenija ta stik ima, ne glede na njeno enostransko izjavo. Stik je treba določiti le še v naravi, je dejala Arahova. "Pravica Slovenije do odprtega morja in stika ni več vprašanje, ampak izhodišče," meni.

Predsednik društva za mednarodne odnose Jožef Kunič, ki je vodil razpravo, je poudaril: "Globalni interes je, da se ta spor reši. Na to komponento se pozablja."