Za delavce z najnižjimi dohodki je verjetno najpomembnejši zakon o minimalni plači, ki jo s 597,43 evra bruto dviguje na 734,15 evra bruto oziroma s 460 evrov neto na 562 evrov neto. Cilj zakona je, da se dohodek zaposlenih za polni delovni čas dvigne na raven, ko bi lahko pokrili minimalne življenjske stroške, ki naj bi znašali prav toliko. Ker je zakon začel veljati februarja, bodo minimalne plače izplačane za marec.

Tudi način usklajevanja višine minimalne plače je spremenjen. Po novem se ne bo več upoštevala ocena inflacije, ampak se bo ob njenem določanju januarja vsako leto upoštevala medletna inflacija v decembru preteklega leta. Minister bo višino določal tudi po posvetovanju s socialnimi partnerji, in sicer se bodo poleg inflacije upoštevali gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti.

0,2-odstotno zvišanje
Novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju prinaša 0,2-odstotno zvišanje plač, veljati pa začenja še sprememba zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev. Znižanje naj bi sprva veljalo do konca marca, nato pa je vlada predlagala podaljšanje tega roka na konec decembra tega leta. V devetih mesecih naj bi s štiriodstotnim znižanjem osnovnih plač za 1.686 funkcionarjev po mnenju vlade dosegli okrog dveh milijonov evrov prihranka.

Prav tako danes je začela veljati še novela zakona o dohodnini. Z njo se zvišujeta dodatna splošna olajšava in prag dohodkov za njeno uveljavljanje.

Sindikati zahtevali 38 evrov več
Vlada je 562 evrov minimalne plače predlagala, potem ko so sindikati vse glasneje in odločneje zahtevali, da se minimalna plača zviša na 600 evrov. Na koncu je vlada predlagala 38 evrov manj, državni zbor pa je to soglasno podprl. Ob zahtevah po dvigu minimalne plače pa so se pojavili tudi dvomi o dolgoročnejših pozitivnih učinkih tega ukrepa. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je prepričan, da bo izguba delovnih mest zaradi dviga minimalne plače "razumna".

Kljub temu pa tistim delodajalcem, ki bi s takojšnjim dvigom minimalne plače imeli velike težave oziroma bi zaradi tega morali odpuščati delavce, ponujajo posebno možnost. Taki delodajalci se bodo s predstavniki zaposlenih namreč lahko dogovorili o postopnem dvigu plač v dveh letih.

Novih 70.000 ljudi brez službe?
A delodajalci vseeno opozarjajo, da lahko zaradi tega ukrepa na cesti ostane do 70.000 ljudi. Direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je kot največjo težavo navedel zapiranje proizvodnje in njeno selitev v tujino ter to, da na vidiku ni novih delovnih mest. Obenem je prepričan, da bo prišlo do zmanjšanja konkurenčnosti in ustavitve razvoja. A minister za finance Franc Križanič odgovarja, da se brezposelnost ne bo povečala, in dodaja, da bodo delodajalcem pomagali z razbremenitvijo dohodnine.

Urad za makroekonomske analize in razvoj se je zavzel za postopen dvig minimalne plače, s katerim se načelom strinja, vseeno pa opozarja na dve pomanjkljivosti. Prva je pritisk na javne finance, druga pa je ta, da bo prišlo do pritiskov za dvig tistih plač, ki so nekoliko nad minimalno plačo.

Delodajalci so nezadovoljni tudi s spremembo zakona o dohodnini, ki uvaja dodatno splošno olajšavo. Ta naj bi državo stala 46 milijonov evrov. Po drugi strani bo država pobrala več denarja, ki bo prišel z višjimi prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Slaba stran tega je, da bodo občutno višje prispevke plačevali samozaposleni, saj se bodo njihove obveznosti zvišale za več deset evrov na mesec.