Minister za zdravje Dorjan Marušič je že od prevzema funkcije opozarjal na potrebo po spremembi sistema zdravstvenega zavarovanja. V zadnjem mesecu je tako dejal, da s sodelavci pripravljajo izhodišča za združitev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Težko rečem, da gre že za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," je dejal Marušič. Razlogov za reformo zdravstvenega zavarovanja je po njegovem prepričanju zelo veliko.

Marušič je do zdaj v izjavah za medije nakazal, da je reforma usmerjena v združitev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Zavedati se je treba, da bo s sedanjo shemo zdravstvenega zavarovanja leta 2014 zelo težko odgovarjati na evropski prostor," je minister dejal pretekli teden. "Državljani namenjamo velika sredstva za to obliko zavarovanja, nekatera sredstva bi se lahko bistveno bolje porabila," meni Marušič.

Združevanje za solidarnost ...
Idejo pozdravljajo predstavniki sindikatov in upokojencev. Dušan Semolič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je pojasnil, da tovrstno združitev zahtevajo že vrsto let, saj je zdajšnji sistem po njegovih bese dah krivičen. Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje namreč vsi državljani plačujejo enak znesek, ne glede na svoje prihodke. Prepričan je, da morajo biti vse pravice v zdravstvu krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak je izrazila zadovoljstvo ob tej ideji. "Naklonjeni smo tisti rešitvi, ki je bolj pravična. In enotna prispevna stopnja to nedvomno je," pravi Kožuh Novakova. "Tisti, ki bodo imeli več, bodo dali več, tisti, ki imajo manj, pa manj," še dodaja.

... ki je lažna.
Nasprotnega mnenja so predstavniki delodajalcev. Izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Čerin je izpostavila predvsem, da bi z združitvijo prispevkov iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v enotno prispevno stopnjo krajšo potegnili zaposleni. "Če bi se vse obračunavalo od prejemka posameznika, bi zaposleni skozi to prispevno stopnjo plačali ne le svojo premijo, ampak tudi premijo vseh slovenskih upokojencev. To je zame lažna solidarnost," pravi. "Niti en zdravstveni sistem v Evropi ne deluje tako, da bi bila vsa sredstva za zdravstvo zagotovljena iz javne blagajne, najmanj četrtina gre iz zasebnih sredstev," dodaja. Strinja se, da je zdravstvena reforma potrebna, a dvomi, da bi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prinesla tako velik prihranek zdravstvenemu sistemu.

Tudi predavatelj zavarovalništva na ljubljanski ekonomski fakulteti Aleš Ahčan opozarja, da je "problem, ki nastopi z idejo ministra Marušiča, v tem, da bi se breme financiranja zdravstvene blagajne še dodatno neenakomerno preneslo na delovno aktivno populacijo". "Določeni prihranki bi z združitvijo nedvomno nastali, a reforma bi prinesla tudi celo vrsto težav, predvsem za gospodarstvo in delovno aktivne," je prepričan Ahčan. "Če je že danes Slovenija med državami z najvišjo efektivno stopnjo obdavčitve dela, bi bilo stanje po reformi za gospodarstvo in konkurenčnost gospodarstva še znatno slabše," je dejal. Po prepričanju Ahčana bi Slovenija v takem primeru nedvomno padla na lestvicah konkurenčnosti.

Ko država pogačo reže zavarovalnicam?
Ahčan sicer ocenjuje, da bi se zdravstveni zavarovalnici z izjemo Vzajemne v primeru take spremembe lahko prilagodili, a brez dela bi ostalo nekaj sto delavcev. Ukinitev dopolnilnih zavarovanj pa bi Vzajemni po oceni Ahčana prihodke znižala za okoli 98 odstotkov. "Povsem jasno je, da tak osip prihodkov težko nadomesti katera koli zavarovalnica. Vzajemna v kratkem času ne bi mogla nadomestiti izpada prihodkov in nujno bi sledila odpuščanja ali
ukinitev zavarovalnice," še ocenjuje Ahčan. Bi pa ukinitev dopolnilnega zavarovanja še dodatno odprla vrata za zavarovanje nadstandardnih zdravstvenih storitev, ocenjuje predavatelj. "Zaradi rasti zdravstvenih stroškov bomo slej ko prej deležni zmanjševanja obsega zdravstvenih pravic in nekateri bodo ta izpad pravic želeli pokriti z zavarovanjem na trgu," meni.

Jeseni reform kot listja
Po besedah ministra Marušiča bi v prvem koraku na novo določili košarico zdravstvenih pravic, ki bi jih krili iz javnih sredstev, druge zdravstvene storitve pa bi prepustili dodatnim zdravstvenim zavarovanjem. "Tako bi dosegli večjo preglednost ter morda večjo ponudbo in večji delež za zdravstvo v tej državi," je prepričan. Zgolj prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bi po besedah ministra povzročil javnofinančno luknjo, zato bodo v teze vključili tudi usmeritve reforme pokojninskega sistema, plačne reforme in usmeritve za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti. Marušič je prepričan, da je taka usmeritev prava. Vzporedno s spremembo sistema zavarovanja so pripravili tudi ukrepe, ki bodo "na nek način zmanjšali stroške v zdravstvenem sistemu".