Če bo ta reforma in kako obsežna bo, je odvisno od celotne javnofinančne slike. Kot pravi, čakajo le še globalno oceno javnofinančnih tokov do leta 2015, vključno s pokojninskim in plačnim delom.

Glede reforme sistema zdravstvenega zavarovanja je Marušič potrdil, da je ena izmed možnosti združitev sedanjih obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Opravili smo nekaj razgovorov s predstavniki interesnih skupin, in ne spomnim se, da bi ideji kdo oporekal. Breme dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo še naprej nosil zavarovanec, tu ne bo
sprememb. V celoti ideja nosi veliko novega, kar bi potencialno prineslo nekatere javnofinančne posledice in njena uresničitev vsekakor ni mogoča čez noč."

Kot pojasnjuje v pogovoru za STA, so pripravili več scenarijev. Če bo predlog dobil podporo, ga bo treba še dodelati - na novo določiti košarico pravic zavarovancev in razmisliti, kaj se bo v dveh ali treh letih zgodilo na področju obvladovanja naraščajočih potreb po zdravstvenih storitvah.

"Pri spremembi sistema zdravstvenega zavarovanja se odpira možnost prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zaradi tega bi se ta moral prilagoditi zavarovalniški zakonodaji. S to spremembo bi odprli pot za uvedbo pravih prostovoljnih dodatnih zdravstvenih zavarovanj. Pri tem je treba zagotoviti, da bo osnovni paket zdravstvenih storitev krit iz obveznega zavarovanja," poudarja minister. Dodaja, da bo spremembe treba zastaviti tako, da bo sistem deloval dolgoročno, saj bi lahko slaba rešitev pomenila javnofinančni izpad.
Reformi je zavezan
Ob vprašanju, ali je na polovici mandata sploh še realno pričakovati, da bosta zakona o zdravstveni dejavnosti ter o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sprejeta do konca mandata, Marušič odgovarja, da se je zavezal k temu. Treba je postaviti odziven in fleksibilen zdravstveni sistem. Da to dosežemo, potrebujemo avtonomne izvajalce ter vodstva z večjimi pooblastili in odgovornostmi, meni minister. "Torej moramo dati upravam in strokovnim vodstvom javnih zdravstvenih zavodov bistveno večjo vlogo. Izkušnje iz drugih držav govorijo, da je to eden najboljših pristopov in številne države ubirajo to pot," pravi.

Med spremembami, ki jih pripravljajo, so ukrepi, ki jih bo mogoče v življenje spraviti relativno hitro, pravi Marušič. Kot primer izpostavlja ukrepe za zmanjšanje bremena pomanjkanja zdravnikov v Sloveniji: prevetritev nekaterih specializacij, povečanje deleža samostojnega dela specializantov za večjo dostopnost do zdravnikov, drugačen način plačevanja radioloških storitev in vzpostavitev sistema teleradiologije.

Trenja lahko pripeljejo do rešitev
Zaplet z umikanjem zdravniških soglasij za delo preko polnega delovnega časa je po Marušičevih besedah "zelo resen izziv". Prepričan je, da je zdravnikov za zagotovitev 24-urnega zdravstvenega varstva dovolj in da se bodo ustrezno organizirali. "Tako trenje lahko pravzaprav pripelje do boljše rešitve, kot je sedanja," pravi Marušič. Poudarja pa odgovornost vodstev zdravstvenih zavodov v teh razmerah.

Kot pravi, bo treba postaviti krizni štab za spremljanje delovanja posameznih izvajalcev. "Lahko se zgodi, da se bo zaradi zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva z zdravniki treba dogovarjati o opravljanju rednega dela v specialističnih ambulantah in operacijskih dvoranah, morda celo s podjemnimi pogodbami v lastnem zavodu." Scenarijev je v teh razmerah lahko zelo veliko, pravi.

Izhod iz javnega sektorja zdravnikom odprt
"Obžalujem, da so bila izhodišča sindikatov v minulih tednih "vse ali nič", še najbolj pa, da vodim tak sistem, kjer se moram s sindikati pogovarjati o organizaciji dežurne službe. Želim si sistema, kjer bi bila to naloga uprav javnih zavodov, minister bi skrbel za regulacijo sistema. Če bi imeli že vpeljano avtonomnost zdravstvenih zavodov, se ministru ne bi bilo treba ukvarjati s tem," je prepričan.

Predsednik zdravniškega sindikata Konrad Kuštrin je pred kratkim izzval vlado, naj zdravnike izloči iz sistema javnih uslužbencev. Marušiču bi se taka rešitev zdela prava. "Ne bom izpostavljal nedodelanih rešitev, a pripravljen sem dokazovati, da bi to lahko bil pravi izhod iz krize. Tako bi se pokazalo, kdo veliko in dobro dela in kdo malo manj," je prepričan.