Ob 25. novembru Združeni narodi (ZN), nevladne in druge organizacije opozarjajo na zavržnost tovrstnega nasilja. Tako kot vsako leto se bodo s tem dnem začeli akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki bodo potekali do svetovnega dne človekovih pravic, 10. decembra.

Geslo letošnjih akcijskih dni se glasi: Vsakih deset minut je ubita ena ženska. #Brez izgovora. Združimo se in končajmo nasilje nad ženskami.

Mesec: Pristojne institucije so na vaši strani

Minister Luka Mesec, pristojen za družino in socialne zadeve, je ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami vse, ki doživljajo nasilje, pozval, naj o tem spregovorijo in ga prijavijo. "V imenu pristojnih institucij, od ministrstva, policije, varnih hiš do nevladnih organizacij, vam sporočam, da smo na vaši strani," je zagotovil.

"V Sloveniji, kljub temu da smo ponosni na nivo enakopravnosti med spoloma, nasilje nad ženskami še zdaleč ni preseženo. Femicid je le vrh ledene gore - in po pogostosti teh smo na žalost v samem vrhu Evrope. Vsak novi primer femicida je opozorilo, da nam kot družbi ni uspelo," je zapisal v izjavi za javnost.

Vsak umor je namreč preveč, je bil jasen in obenem opozoril, da je praviloma umor partnerke rezultat dolgoletnega nasilja, ki ga okolici in pristojnim institucijam ni uspelo zaznati in zaustaviti. "Da nam uspe, moramo začeti na začetku. Pomembno je, da že pri otrocih in mladostnikih pomagamo razvijati čut do sočloveka, ničelno toleranco do nasilja ter razumevanje problematike spolne neenakosti," je prepričan. Pri tem se mu zdi ključna vloga staršev in vseh ostalih, "ki služimo kot zgled prihodnjim generacijam". "Če bomo znali odkrito in zrelo spregovoriti o nasilju nad ženskami in spolni neenakosti nasploh, lahko prekinemo negativne družbene vzorce, ki se prenašajo iz generacije v generacijo z molkom, pometanjem pod preprogo in relativiziranjem," je ocenil.

Zato je, ko do nasilja pride, najbolj pomembno, da se ga ne ustrašimo, ga ne tajimo, ampak o njem na glas spregovorimo. "Vem, da ni lahko in da je tisti prvi korak najtežji. A kot vedno, da bi prišli do cilja, je najpomembnejše stopiti na pot," je še zapisal v izjavi.

Fajon: Nasilje na podlagi spola ostaja ena najbolj globalno razširjenih zlorab ali kršitev človekovih pravic

"V svetu je žrtev nasilja vsaka tretja ženska. Za ženske in deklice v območjih konfliktov ali humanitarnih kriz je tovrstno tveganje še večje," je izpostavila zunanja ministrica Tanja Fajon. Zato po njenih besedah mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami predstavlja priložnost za oživitev zavez in povečanje prizadevanj za odpravo vseh oblik nasilja na podlagi spola.

Kot poudarja, se bo Slovenija v mednarodnih forumih, tudi kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, še naprej zavzemala za celovito, enakovredno, varno in učinkovito vključevanje žensk v procese preprečevanja in razreševanja spopadov ter prizadevanja za trajni mir. Prizadeva si iskati načine za učinkovitejše odzivanje Varnostnega sveta ZN na spolno nasilje, povezano s konflikti, in zagotavljanje odgovornosti zanj. Projekti in prispevki Slovenije med drugim prispevajo k preprečevanju in odpravi nasilja nad ženskami in deklicami v Demokratični republiki Kongo, Južnem Sudanu, Keniji, Libanonu, Nigeriji, Ruandi, Sudanu in Ugandi.

Ob tem je podprla kampanjo Združenih narodov za odpravo nasilja nad ženskami, ki se v letošnjem letu osredotoča na vidike preprečevanja, odzivanja in zagotavljanja odgovornosti za nasilje nad ženskami in deklicami – zlasti za femicide. Kampanja OZN-ja za odpravo nasilja nad ženskami bo potekala 16 dni, vse do 10. decembra, ko obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic. Kampanja predstavlja priložnost za oživitev zavez in povečanje prizadevanj v letu, ko se približujemo 30. obletnici sprejema Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje – vizionarskega načrta za doseganje enakosti spolov ter pravic žensk in deklic na globalni ravni.

"Prišel je čas, da se opozori tudi na sistemsko nasilje"

Kot je v oddaji Dobro jutro za Televizijo Slovenija povedala Doroteja Lešnik Mugnaioni iz delovne skupine za nenasilje v zdravstveni in babiški negi, je prišel čas, da se opozori tudi na sistemsko nasilje. "Zbornica zveze se je z delovno skupino za nenasilje odločila, da bi letos poudarili problematiko znotraj še bolj ranljivih skupin žensk." Zanimalo jih je, kje so tisti tihi mehanizmi, ki določene skupine še bolj marginalizirajo, jim ne dajo glasu in jih delajo nevidne. "Drugi razlog pa je stalnica. Po podatkih in po opozarjanjih Svetovne zdravstvene organizacije je nasilje nad ženskami eden največjih javnozdravstvenih problemov na svetu." Ob tem je dodala, da kadar se nasilje ne zazna pravočasno, so posledice še toliko hujše, tudi na področju zdravstva.

Izvršna direktorica Zbornice – zveze Anita Prelec je povedala, da se je pri svojem delu srečevala z nasiljem zlasti nad nosečnicami. "Žal nosečnost ni obdobje, ki bi žensko zaščitilo, to pa zadeva predvsem nasilje, ki ga izvaja partner, to je največkrat." Ob tem je dodala, da ženska, ki se zateče v zdravstveni zavod, išče pribežališče in nekoga, ki bi se mu lahko zaupala. "Na žalost smo zdravstveni delavci v sistemu preobremenjeni, da bi si lahko vzeli čas, da bi poslušali in se potem izrekali za ukrepe."

Vsak dan zaradi nasilja umre 140 žensk

Poročilo ZN-ja za ženske ugotavlja, da so moški leta 2023 namerno ubili 85.000 žensk in deklet, pri čemer je 60 odstotkov (51.100) teh smrti zagrešil nekdo blizu žrtve. ZN navaja, da podatki kažejo, da je na svetovni ravni najbolj nevaren kraj za žensko doma, saj tam moški ubijejo največ žensk.

Kot navaja Guardian, se ocenjuje, da 140 žensk in deklet po vsem svetu vsak dan umre zaradi ravnanja svojega partnerja ali družinskega člana glede na nove svetovne ocene femicidov ZN-ja. Svetovne ocene ZN-ja o femicidu, ki je opredeljen kot umor žensk in deklet zaradi spola, so pokazale splošno zmanjšanje z 89.000 namernih smrti žensk in deklet v letu 2022, a povečanje števila umorov, ki jih izvedejo intimni partnerji in družinski člani.

Podatki agencije ZN-ja, namenjene enakosti spolov in krepitvi vloge žensk, so pokazali, da je Afrika imela najvišje stopnje intimnih in partnerskih umorov žensk z ocenjenimi 21.700 žrtvami leta 2023, sledita ji Severna in Južna Amerika in Oceanija.

V Evropi in v obeh Amerikah so večino žensk ubili intimni partnerji, drugje pa so bili glavni storilci ožji družinski člani.

Agencija ZN-ja ob tem opozarja, da je njeno poročanje o svetovnih ocenah femicidov oviralo težavno zbiranje podatkov v številnih državah po svetu in da je le malo vlad zbiralo natančne podatke o femicidih, storjenih zunaj domačega okolja.

"Medtem ko so države članice v zadnjih letih vse pogosteje sprejemale ukrepe za boj proti femicidu, se odgovornost držav za boj proti umorom na podlagi spola meri tudi s kakovostjo in razpoložljivostjo njihovih statističnih podatkov o femicidu," navaja poročilo. "Pomembna prizadevanja za spremembo negativnega trenda v smislu dostopnosti podatkov bi tako povečala odgovornost vlade za obravnavanje nasilja nad ženskami."

V Ljubljani bo ob mednarodnem dnevu proti nasilju nad ženskami in deklicami potekala nacionalna konferenca o učinkovitosti ukrepov za zaščito žrtev intimnopartnerskega nasilja, udeležence pa bodo nagovorili predsednica republike Nataša Pirc Musar, ministrica za pravosodje Andreja Katič, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Ženske trikrat pogosteje žrtve nasilja v partnerskem odnosu kot moški

Po opozorilu Svetovne zdravstvene organizacije, ki nasilje izpostavlja kot velik javnozdravstveni problem in kršitev človekovih pravic žensk, je nasilje mogoče preprečiti. Zdravstveni sektor ima pri tem pomembno vlogo, saj žrtvam zagotavlja zdravstveno oskrbo in jih po potrebi usmeri k drugim podpornim storitvam, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Nasilje nad ženskami se pojavlja v vseh okoljih ne glede na ekonomske, kulturne ali politične razmere. V družbi še vedno prevladujejo številni predsodki in stereotipi, ki otežujejo razumevanje te problematike in ovirajo reševanje težav. Stereotipi in miti o nasilju v družini in nad ženskami po svarilu NIJZ-ja utrjujejo nasilje. Hkrati vplivajo na to, da se nasilje obravnava kot zasebna zadeva, kar zmanjšuje občutek družbene odgovornosti za ukrepanje. Za trajno spremembo je nujno preseči stereotipe, so pozvali.

Statistični urad navaja, da so ženske trikrat pogosteje žrtve nasilja v partnerskem odnosu kot moški, saj je nasilje v partnerskem odnosu od dopolnjenega 15. leta starosti doživelo tri četrtine žensk in nekaj manj kot četrtina moških. Še zlasti izpostavljajo, da so ženske pogosteje žrtve težjih oblik nasilja, saj gre za nasilje, ki se ponavlja.