Zemljarič, konec 60. in na začetku 70. let prejšnjega stoletja je vodil UKCL, je na sejo prišel z odvetnikom in zanikal, da bi kdaj komu svetoval za denar. "Za takšne odgovore nisem nič dobil, le pomagati sem želel," je dejal.

Zanikal je tudi, da bi se z nekdanjim generalnim direktorjem UKCL-ja Simonom Vrhuncem pogovarjal o kakršnih koli nabavah v UKCL-ju. Mu je pa svetoval, če je šlo v zavodu kaj narobe, je povedal.

Nekdanjemu ministru za zdravje in nekdanjemu generalnemu direktorju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Borutu Miklavčiču, čigar zaslišanje je danes odpadlo, pa sploh ni dajal nasvetov. "Mislil je, da ima dovolj znanja," je pojasnil.

O podjetju Safti ni vedel ničesar
Beseda je pozneje nanesla tudi na intervju, ki ga je ekonomist Rado Pezdir dal za TV Slovenija, in o podjetju Safti. Tega je po Pezdirjevih besedah v imenu nekdanje Ljudske republike Slovenije s kombinacijo izrivanja malih delničarjev in goljufivega prevzema s pomočjo slamnatih lastnikov omrežila nekdanja Služba državne varnosti (SDV). Denar, ki je bežal iz Saftija vse do leta 1991 po različnih kanalih, se je po letu 1991 po Pezdirjevih zapisih v Reporterju tudi nekaznovano vračal v slovensko privatizacijo.

Zemljarič, ki je bil od januarja 1974 do maja 1978 direktor SDV-ja, je povedal, da je SDV spremljal delovanje Saftija. Ni pa znal povedati, kdo je podjetje financiral, vsekakor pa ne SDV, saj ta po njegovih besedah nikoli ni imel denarja za financiranje tujih podjetij. Ni izključil, da je SDV dobil kakšne namige o odtekanju denarja iz Slovenije v zamejske družbe. "Nekaj tega je bilo, a govorilo se je veliko," je dejal.

Predsednica parlamentarne komisije Jelka Godec (SDS) je novinarjem po seji dejala, da težko verjame, da Zemljarič ne ve ničesar o podjetju Safti, čeprav je povedal, da je SDV spremljal njegovo delovanje. "Verjetno bo treba še malo pogledati v arhive," je napovedala.