Na začetku pričanja je Boris Peric pred preiskovalno komisijo poudaril, da se nikoli ni neposredno ukvarjal s prodajo žilnih opornic ali drugega medicinskega materiala. Njegove razlage so se zato nanašale predvsem na razvoj finančne družbe KB 1909 in njenih lastniških deležev v podrejenih družbah, tudi v italijanskem in slovenskem Mark Medicalu.

V odgovorih na vprašanja predsednice komisije Jelke Godec iz SDS-a, saj drugi člani komisije niso zastavili nobenega vprašanja, je Peric pojasnil tudi kreditne linije v skupini KB 1909. Pri tem je potrdil, da je družba enega izmed najetih kreditov zavarovala z Mark Medicalom v Sloveniji. Zanikal je trditve, da so prek slovenske družbe zgolj prelivali dobičke v Italijo.

Družba KB 1909 je konec leta 2015 prodala italijanski Mark Medical in s tem posredno tudi Mark Medical v Sloveniji. Na vprašanje Godčeve, zakaj so se odločili za prodajo "kokoši, ki nese zlata jajca", je Peric odgovoril, da so preprosto na mizo dobili relativno dobro ponudbo in so se odločili zanjo. Poudaril je še, da je novi lastnik ohranil delovna mesta.

Klanjscek zadev večinoma ni komentiral
Za Pericem je pred komisijo stopil Damiano Klanjscek, ki je bil pred leti eden izmed dveh poslovodij v slovenskem Mark Medicalu s sedežem v Sežani in tudi predsednik uprave Mark Medicala v italijanski Gorici. Enako kot Peric je že na začetku opozoril, da nikoli ni imel na skrbi prodaje žilnih opornic ali drugega medicinskega materiala.

Na skorajda vsa vprašanja Godčeve o poslovnih odločitvah italijanskega Mark Medicala je Klanjscek odgovoril, da zadeve ne more komentirati, saj bi s tem posegel v suverenost lastnikov in njihovih odločitev. Predsednico komisije je zato napotil, naj odgovore poišče pri lastnikih KB 1909 oz. pri Pericu. Klanjscek je kot uslužbenec zaposlen v Mark Medicalu tudi pod novim lastnikom.

Komisija želi preveriti domnevo, da naj bi davkoplačevalski denar, ki so ga slovenske bolnišnice porabile za preplačilo žilnih opornic, prek Mark Medicala odtekal tudi za financiranje medijske družbe Mladina, ki izdaja tednik z enakim imenom. Komisija je zato že pred časom sprejela sklep, da od Mladine in Mark Medicala zahteva dokumentacijo o poslovanju, letna poročila in drugo gradivo.

DNS: Pritisk komisije na novinarje tednika Mladina
Peric se je zato v razlagah dotaknil tudi lastniškega vstopa KB 1909 v Mladino, kjer sam zaseda mesto prvega nadzornika. Poleg tega je komisija na današnji seji zaslišala predsednico uprave Mladine Denis Tavčar. V Mladini so zahtevo po izročitvi dokumentacije zavrnili kot neutemeljeno in komisiji očitali prekoračitev pooblastil, ki jih ima po zakonodaji.

Tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so zahtevo komisije označili za zlorabo pristojnosti z namenom izvajanja pritiska na novinarje in lastnike tednika Mladina.

Godec: Žilne opornice preplačevane tudi do štirikrat
Spomnimo, da je Godčeva 6. junija v predstavitvi enoletnega dela komisije poudarila, da se je v slovenskem zdravstvu zagotovo preplačevalo žilne opornice, tudi do štirikrat. Ugotovitve komisije po njenem mnenju ne puščajo nobenega dvoma, da so nabavne službe v bolnišnicah zavestno kršile zakon o javnem naročanju. Opornice so kupovale tudi mimo javnih razpisov, zgolj na podlagi naročilnic.

Preiskovalna komisija DZ-ja o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic je bila ustanovljena aprila 2016, medtem ko zgodba o preplačilih žilnih opornic sega v leto 2013. Po napovedih Godčeve bo komisija v nadaljnjem delu še več pozornosti namenila vprašanju, kako je denar prek dobaviteljev žilnih opornic odtekal iz slovenskega zdravstvenega sistema na račune v tujini.