Treznost je v njihovi družini šele zadnjih 17 let, ob začetku akcije 40 brez alkohola pa je svojo zgodbo opisala tudi za MMC - v upanju, da bo morda pomagala komu, ki prestaja enak pekel, kot ga je sama.

Alkohol namreč tako ali drugače prizadene kar 100.000 družin v Sloveniji.

Majina zgodba
Maja se je prvič srečala z alkoholom, ko je spoznala svojega bodočega moža. Ko sta hodila na prireditve in zabave, je opazila, da on prevečkrat poseže po alkoholu. Ko ga je na to opozarjala, je zanikal, da pije več kot drugi. Mislila je, da bo po poroki vendarle prenehal čezmerno piti, a to se ni zgodilo. Nič drugače ni bilo niti po rojstvu hčerke. Večkrat je prihajal domov opit, kar jo je zelo motilo, vendar je vedno vse zanikal, našel neko primerno opravičilo in izgovor, zakaj je pil - največkrat so bili krivi drugi, on nikoli.

Obljubljal je, da lahko kadar koli preneha piti, in Maja mu je zaupala, verjela, da je to res. Za neko določeno obdobje je res nehal - za teden, mesec, tudi več mesecev. Takrat je pri njej vzbudil upanje in vsakič znova je verjela, da so se tega problema res rešili. A vse se je ponovilo in Maja je vse breme skrbi za družino in njuno skupno podjetje prevzela nase.

Alkoholizem v družini je pred zunanjim svetom prikrivala, bilo jo je sram. Zaradi preobremenjenosti in stresnega življenja je večkrat zbolela, vendar tudi takrat ni ukrepala. Svojih težav ni zaupala niti zdravniku, bila je prepričana, da je mož edini krivec za vse in da bi vsi živeli srečno, če bi le nehal piti. Nazadnje pa je - po 30 letih skupnega življenja - zares hudo zbolela in takrat je začutila, da tako ne gre več naprej. Povedala mu je, da z njim ne more več živeti in postavila ultimat - ali alkohol ali družina. Obljubil je, da bo šel na zdravljenje, vendar mu takrat ni več zaupala in ni verjela, da bo tokrat res drugače. Čeprav je bila sama popolnoma na dnu, je poiskala pomoč zanj, ne zase.

Našla je telefon anonimnih alkoholikov, saj v klasično zdravljenje ni privolil. Ko sta prišla na srečanje, je prvič izvedela, da v družinskih skupinah Al-Anon (ime je izvedeno iz "Alcoholics Anonymous", op. a.) lahko najde pomoč tudi zase. Oba sta vztrajala v programu, redno hodila na tedenska srečanja in mož se je res streznil. Sama pa je potrebovala še nekaj časa, da se je sprostila in mu spet začela zaupati.

Spet sta začela tkati vezi med sabo, to je začutila tudi hčerka, in od takrat naprej živijo normalno družinsko življenje. O preteklih težavah se zdaj lahko sproščeno pogovarjajo, med njimi ni več zamer. Maji je mož pojasnil, da v svojem ravnanju ni videl težav, saj je vzorec pitja prinesel iz svoje osnovne družine. Zdelo se mu je popolnoma normalno, da redno uživa alkohol, ni pa čutil, kako daleč ga je to pripeljalo.

Zaveda se, da je čakala predolgo
Ko se Maja danes ozre nazaj, vidi tudi svoje lastne napake. Ugotovila je, da mu je s tem, ko je nase prevzela celotno skrb za družino, omogočila brezskrbno pitje. Pravi, da bi mu morala takrat prepustiti določene zadeve, da bi jih vodil sam, in bi se nato hitro pokazalo, da ne zdrži brez alkohola.

"Žena alkoholika zaradi obrambe počne stvari ravno nasprotno, kot bi jih morala," ugotavlja. In na srce polaga nasvet: "Čim prej naj si poišče pomoč, naj ne čaka, da bo alkoholik sam prišel do tiste točke, da se bo odločil za zdravljenje. Naj ne dovoli, da mož z njo manipulira, kot je moj z mano. Poišče naj si pomoč zase. V naših podpornih skupinah imamo take izkušnje, da če nekdo iz družine poišče pomoč, s tem prižge lučko, da se začnejo stvari urejati tudi doma. Če bi jaz to vedela že takrat, bi poiskala pomoč zase in bi se stvari začele že prej urejati," je prepričana.

Odnos s hčerko je imel zelo lep, a je otrok vseeno vedel za težave. Vendar je pričakoval, da bo ukrepala mama, ki pa tega ni storila. Maja se zaveda, da hčerki ni omogočila življenja, kot bi si ga zaslužila, ker je bila sama preobremenjena in preveč vpeta v to situacijo. Otrok je bil tako prikrajšan z obeh strani. Sram jo je bilo domov na obisk pripeljati prijatelje - zaradi negotovosti, kakšen bo takrat oče.

Hčerka ima danes že svojo družino. Zaradi takega življenja ima večjo toleranco, kot če bi živela v urejeni družini brez alkohola, pravi Maja. "Čeprav je živela tako kruto in težko življenje, se je iz tega vseeno veliko naučila," je dodaja. In hkrati daje nasvet tudi otrokom, ki se spopadajo z življenjem v družini, ki jo je prizadel alkohol. "Če otrok ne zaupa nikomur v svoji ožji družini, naj zaupa nekomu zunaj nje. Prijatelju ali nekomu v šoli, in potem se že najde neki krog ljudi, ki mu zna svetovati," zaključuje Maja.

Izhajati iz virov moči
S pomočjo svojcem alkoholikov se v Sloveniji ukvarjajo številne organizacije. Ena od njih je tudi Žarek upanja, ki je organizirana kot društvo in že 15 let izvaja program psihosocialne obravnave družin, ki se srečujejo s stiskami zaradi pitja alkohola.

"K nam se v prvi fazi večkrat obrnejo svojci, ker so oni tisti, ki prvi ugotovijo, da obstaja problem. In oni so tisti, ki potem nekako pritisnejo na svojega bližnjega, da mora nekaj narediti. Zato je pomembno, da se opolnomoči svojce, saj ima tista oseba, ki je zasvojena, razvite različne obrambne mehanizme in težko spozna, da ima pravzaprav resen problem", pojasnjuje Nataša Sorko.

Svojcu dajo navodila, kako naj se doma pogovori s svojim bližnjim, in običajno - če je vsaj neka pripravljenost - naslednjič potem prideta oba. Potem se pogovorijo vsi skupaj in vidijo, v čem je zares problem. Vsak ima možnost povedati svoj del zgodbe - tisti, ki pije, po navadi želi predstaviti, da je to manjši problem, kot ga vidi njegov bližnji. Nato naredijo skupni načrt, ki je zelo podoben tej akciji 40 dni brez alkohola. Dogovorijo se na primer, da ne bodo pili alkohola do naslednjega našega srečanja, torej teden ali dva. In ko vidijo, da to včasih res ne gre, zelo hitro ugotovijo, da imajo svojci prav in da je težava zelo resna.

"Človeku se je treba potem približati počasi, treba je z njim vzpostaviti varen odnos, da se vsi počutijo dobro, potem je tudi lažje priznati težavo in se z njo spopasti - po pravilu malih korakov do končnega cilja. Pogovarjamo se predvsem v tej smeri, da skušamo ugotavljati, kaj so pozitivne stvari, ki jih ta oseba ima, na kaj je občutljiva, kaj mu zelo veliko pomeni. Kajti za stvari, ki nam zelo veliko pomenijo, smo pripravljeni tudi zelo veliko narediti. Mi vedno izhajamo iz virov moči posameznika, ne iz samega problema. Če nekdo pije, še ne pomeni, da je slab človek, to so po navadi v resnici dobri ljudje in so se pripravljeni potruditi za partnerja, otroke, za ohranitev službe, da bodo lahko prispevali svoj delež k družini," pravi Sorkova.

Vprašalnik, ki odpre oči
Kateri pa so opozorilni znaki, da je nekdo na meji alkoholizma ali že celo alkoholik?

"To je ključno vprašanje, ni tako preprosto tega izmeriti, je pa razvit vprašalnik, ki preverja stopnjo tveganja, da te definira kot alkoholika. Vprašalnik so razvili na medicinski fakulteti in ga lahko reši vsak zase ali pa tudi za svojega bližnjega, saj zelo dobro veš, kakšne so njegove navade. Med merili pa je najprej osebni občutek, da ob določenih situacijah ali dogodkih ne moreš brez alkohola - ko si poskušaš reči ne, a ne uspeš, vidiš, da imaš problem," pojasnjuje socialna delavka Andreja Verovšek iz Zavoda Med.Over.Net.