Zveza kmetic Slovenije letos praznuje 20. obletnico delovanja in ob tej priložnosti se je MMC na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu, ki te dni poteka v Gornji Radgoni, pogovarjal z njeno predsednico, ki organizacijo vodi že zadnjih deset let in je pomagala tudi na začetku, ko so še orali ledino.

Danes organizacija šteje okoli 6.500 članic in imela jih je že deset tisoč, a je njihovo število zaradi krčenja podeželja in ugašanja kmetij v upadanju. Društva, okoli 80 jih deluje v zvezi, so tudi različno aktivna in nekje štejejo do 300 članic, medtem ko drugje samo deset. Čeprav prihajajo tudi mlajše članice, je povprečna starost vseeno okoli 50 let, marsikje pa je to povprečje še višje.

Kot je povedala Uletova, je pri mladih zdaj drugače kot je bilo včasih, ko so se srečevale, pogovarjale in si pomagale z nasveti, zdaj pa so interesi drugačni, med njimi prevladujejo individualisti, sodelovanja ni več toliko in sosed je postal konkurenca.

Ko so pred dvema desetletjema začeli z ustanavljanjem zveze, jih je pri tem vodila želja po povezovanju, združevanju in izobraževanju, saj lokalna raven ni več zadoščal in je bilo treba delovati širše. Ravno prek teh društev in zveze so ženske pridobile ogromno znanja. "Strokovne ekskurzije so prinesle nova spoznanja in ideje, kar je pripomoglo pri napredku na kmetijah, predvsem pa so članice našle sogovornice. Ženske so si pomagale med seboj, svetovale so si, postale so prijateljice," opisuje združevanja žensk na podeželju.

Moška ovira udejstvovanju žensk
Uletova je najbolj ponosna, da jim je v veliki meri uspelo dvigniti samozavest žensk, ki je je bilo na začetku zelo malo in so se spopadali s številnimi predsodki, pri čemer so veliko oviro predstavljali prav moški. Sama se spominja časov, ko so ustanavljali lokalno društvo kmetic, in je morala hoditi od hiše do hiše ter prepričevati može, da so ženam pustili na izlet. Toda tega je še vedno veliko, opozarja.

Še danes se morajo namreč ponekod ženske soočati s tem, da jim možje otežujejo sodelovanje v društvih. Kam boš hodila, saj je doma veliko dela, so očitki, ki jih neredko slišijo. Na žalost se to dogaja tudi pri izobraženih in mladih parih, ko je ženska prepričana, da je njena glavna naloga skrb za otroke in dom. Prihaja tudi do fizičnega nasilja, zato so pri zvezi organizirali niz delavnic po vsej Sloveniji, kjer so članice izobraževali pri prepoznavanju različnih oblik nasilja in jim svetovali, kam se lahko obrnejo po pomoč.

S krizo so prišle nove težave, saj je sredstev in denarja manj, v najslabšem položaju pri tem pa se vedno znajdejo ženske, ki tako postanejo še bolj odvisne od moških. Tak je problem glede dopolnilnih dejavnostih, kjer je lahko njihov nosilec samo lastnik kmetije, kar so po navadi moški, čeprav jih večinoma opravljajo ženske, ki bi se lahko s temi dohodki na neki način malce osamosvojile, pravi Uletova in dodaja, da mnogokje še vedno živijo v skladu s tradicijo, da mora biti gospodar moški. Sama pozna primere v tem duhu, ko se je moški poročil k ženi na kmetijo in tudi postal lastnik posestva.

Ena od težav na kmetijah so tudi medgeneracijski odnosi, ko ni medsebojnega spoštovanja med mladimi in starejšimi. V preteklosti je gospodar vedel, kdaj mora vodenje kmetije prepustiti otrokom in začeti predajati posle, danes pa se včasih dogaja, da se starejši mukoma odpovejo kmetovanju in s težkim srcem prenesejo odgovornost na mlajše, kar povzroča dodatne probleme na podeželju in otežuje delovanje kmetij.

Pri različnih generacijah žensk na podeželju se pojavljajo tudi razlike v njihovih stiskah, pojasnjuje Uletova. Če je pri starejših pogost občutek osamljenosti in odrinjenosti, je pri nekaterih mlajših težava iskanje partnerja, zato je v takih primerih pomembna vloga društev in zveze, katerih izkušene članice lahko pomagajo z nasveti in podporo.

Slovenski kmet se premalo ceni
Zveza kmetic Slovenije sodeluje s sorodnimi organizacijami, predvsem z Zvezo podeželske mladine, sindikatom kmetov, zadružno zvezo in kmetijsko-gospodarsko zbornico, s katerimi se posvetujejo o problemih in pomagajo pri oblikovanju različnih mnenj, ki jih posredujejo na kmetijsko ministrstvo, od katerega tudi dobivajo finančno podporo, brez katere si Uletova ne more predstavljati njihovega delovanja, ki deluje izključno na prostovoljstvu.

Da bi izpostavili pomen žensk na podeželju, so pri zvezi začeli tudi organizirati prireditev Kmetica leta, kjer vedno izberejo kandidatke, ki niso dejavne samo na domači kmetiji, ampak ob tem prav tako delajo dobro za širši krog ljudi. Z omenjeno prireditvijo želijo prispevati tudi k promoviranju podeželja, saj se po besedah Uletove slovenski kmet premalo ceni, medtem ko se sami Slovenci premalo zavedamo kakovosti naše hrane, ne glede na to, ali gre za ekološko, ali običajno pridelavo.

Na kmetiji si je treba vzeti prosti čas
In kaj bi predsednica krovnega združenja slovenskih kmetovalk svetovala mladim, ki se odločajo za kmečki poklic in mogoče pri tem še oklevajo? Kmečko življenje je lahko naporno, a tudi zelo lepo, predvsem pa pomeni vztrajanje, ki je vedno nagrajeno z uspehi, odgovarja Uletova, ki v kmetijstvu vidi priložnost za nekatere, vendar je treba imeti znanje. Sama pravi, da od ene krave in prašiča ne moreš preživeti in zato morajo biti s tem povezani tudi cilji, sploh če hočeš priti na trg in se tam uveljaviti. Vsekakor pa si morajo mladi na kmetiji znati primerno porazdeliti čas in se naučiti ločevati delo na kmetiji od prostega časa, česar pa mnogi kmetje ne znajo.