Že leta 2014 so pri spletnem portalu Metina lista začeli analizirati šest najbolj gledanih informativno-analitskih televizijskih oddaj, kot so Odmevi, Studio city, Tarča, 24ur zvečer, Danes in Svet na Kanalu A. Kot pojasnjuje soustanoviteljica in urednica Metine liste, Nataša Briški, so se vse do leta 2016, ko so merili prisotnost žensk v televizijskih oddajah, odstotki strokovnjakinj, ki so nastopile kot gostje v studiu, gibali med 20 in 30 odstotki. Prisotnost žensk se vsako leto poveča le ob 8. marcu, mednarodnem prazniku žensk.

Po letu 2016 pa so pri Metini listi začeli meriti tudi zastopanost žensk v tiskanih medijih. Pod drobnogled so vzeli enajst časopisov, v katerih se pojavljajo daljši intervjuji in pogovori. Analizirali so Delo, Delovo Sobotno prilogo, Demokracijo, Dnevnik, Finance, Mladino, Nedeljski dnevnik, Nedelo, Primorske novice, Reporter in Večer. "V pregledu leta 2017 je bilo povprečje 29 odstotkov žensk. Naslednje leto je bil rezultat enak. Pri tem so se najslabše odrezali mediji konservativne naravnanosti: Reporter, Finance, Demokracija," pravi Nataša Briški. Ta že tako slab odstotek pa se je v letu 2021 še poslabšal.

Tudi rezultati mednarodne raziskave Global Media Monitoring Project v zadnjih dveh desetletjih kažejo skoraj nespremenjeno sliko, in sicer da medijski prostor še vedno ni vključujoč za ženske.

"Poslušamo in gledamo pretežno bele moške"

Razlog za slabo zastopanost žensk v javni sferi so kulturna prepričanja, predsodki in konservativne vrednote. Po mnenju predstavnice Ženskega lobija Slovenije, Jane Javornik, bi razloge za to lahko povzeli tudi s konceptom ponudbe in povpraševanja. "Na strani ponudbe strokovnjakinj bi rekla, da obstaja kultura prepričanja in nekaterih vrednot o tem, kako zelo moraš biti usposobljena, preden se odločiš svoja stališča in mnenja deliti z javnostjo, na drugi strani, torej na strani povpraševanja, pa bi rekla, da gre predvsem za predsodke, tesne roke, tudi pomanjkanje žensk na položajih moči in omejena omrežja producentov in producentk, ki praviloma odločajo oziroma vabijo goste in gostje v studie."

V Sloveniji so ženske podzastopane tudi v tistih medijih, ki so deklarirano liberalni mediji. "Ko sem začela zelo dejavno opozarjati na sestave določenih komentatorskih krogov, slovensko specifično razumevanje uravnoteženosti, ker preprosto poslušamo in gledamo pretežno bele moške, sem naletela na zelo velik odpor ljudi, za katere sem bila prepričana, da so zelo liberalni v teh stališčih, to pomeni, da smo tudi kot gledalke in gledalci razmeroma nezahtevni," poudarja Jana Javornik.

Nataša Briški pa med razloge za slabo udeležbo žensk v medijih navaja tudi to, da je na vodilnih položajih in na položajih moči bistveno več moških kot žensk. "Ko novinarji in novinarke iščemo sogovornike, poskušamo dobiti tistega, ki je najvišje na hierarhični lestvici. Moje izkušnje so tudi takšne, da je veliko več truda in prepričevanja potrebnega, ko povabimo ženske pred mikrofon, to ima tudi kakšne globlje družbene, zgodovinske razloge, ker smo bile ženske bolj potisnjene v to neko vlogo iz ozadja, tudi presoja se nas ostreje. Med razlogi, ki jih pri ženskah najdeš, so tudi pojasnila, kot so 'ne morem, moram po otroka, imam družinske obveznosti', to je seveda popolnoma legitimno, ampak običajno to slišiš pri ženskah, zelo redko pa pri moških."

Taka opažanja potrjujejo tudi mednarodne raziskave, katerih rezultati kažejo, da morajo ženske, če sploh želijo biti pripravljene javno nastopiti, o temi nastopa vedeti skoraj vse, 90 odstotkov, nasprotno pa moški le 60 odstotkov. Po mnenju Jane Javornik bi bilo treba izpostaviti tudi pomanjkanje družbene spodbude, "saj vemo iz raziskav, da ženske, preden se odločijo za neko, kot ocenjujejo, tvegano odločitev, morajo izpolniti občutno več abstraktnih meril kot moški, ker v družbi sami preprosto ne dobivajo dovolj podpore, da njihovo mnenje, stališče, argument in tako naprej štejejo povsem enako".

Tudi v tujini je zastopanost žensk v medijih bolj klavrna

To po besedah Jane Javornik, žal, velja tudi za tiste države, za katere menimo, da so enakosti spolov občutno bolj naklonjene. Vendar se nekateri mediji in uredništva tovrstnega vprašanja odločno in uspešno lotevajo. Jana Javornik izpostavlja projekt 50:50 britanske javne medijske hiše BBC, ki je v zelo kratkem času pospešil delež vabljenih strokovnjakinj v studie, in sicer predvsem na tistih področjih, ki jih tradicionalno predstavljajo in zastopajo moški, to so po navadi finance, makroekonomska situacija, gospodarstvo na splošno in zunanja politika.

Podobno je tudi v Sloveniji, kot je pokazala raziskava Metine liste, v kateri so analizirali, ob katerih temah so najpogosteje vabljene ali pa o njih povprašane za mnenje strokovnjakinje. Kot pojasnjuje Nataša Briški, se je izkazalo, da mediji vabijo strokovnjakinje, kadar je govor o tako imenovanih mehkejših temah, kot so šolstvo, zdravstvo in kultura. "Kadar gre za vprašanje politike, gospodarstva, financ, je odstotek 90 : 10 v korist moškim."

Novinarke pozornejše na načelo enakosti spolov

Kot še poudarja Nataša Briški, so pri analizah slovenskih medijev opazili še eno pomembno razliko. "Izkazalo se je, da je kar velika razlika, kadar je avtor objave ženskega spola, se pravi novinarka. Takrat je delež intervjuvank za dvakrat poskočil, 34 odstotkov žensk in 66 odstotkov je bilo moških, če pa je intervjuje delal novinar, je bilo žensk pred mikrofonom le 16 odstotkov."

Vprašanje, zakaj je v javni sferi prisotnih občutno manj žensk, po besedah Jane Javornik zahteva širšo sliko, pri iskanju razlogov je namreč treba upoštevati, kako delujejo družbeni kontekst in predsodki, ki v tem družbenem kontekstu obstajajo, pa tudi sama kulturna prepričanja in vrednote.

"Ugotavljamo, da se v okoljih, ki so bistveno bolj tradicionalna, ženske tudi osebno manj odločajo za izpostavljanje javnosti, na drugi strani pa lahko povemo tudi, da imajo ženske bolj omejeno omrežje podpore kot take, in sicer v medijskih ujmah in nevihtah, ki pogosto sledijo kontroverznim stališčem, izraženim v javnosti, imajo ženske redkeje ponujeno solidarno podporo svojih kolegic kot pa moški."

Uravnoteženost v medijih

Ko govorimo o javnih medijih, pogosto slišimo, da bi morali biti uravnoteženi. Vendar v slovenskih javnih medijih v oči bije predvsem izrazita neuravnoteženost po spolih. Kot poudarja Jana Javornik, pa bi pri vprašanju uravnoteženosti morali gledati bistveno širše. "V mislih nimam samo žensk in moških, temveč mislim tudi na vse preostale, reciva temu intersekcijske identitete, kot so starost, rasa in etnični izvor, jezikovne skupine, invalidnost, ekonomski položaj in tako naprej. Namreč slovenska družba ni tako zelo homogena, kot si morda predstavljamo, in ves čas gledati in poslušati zgolj bele moške iz nekega srednjega ali privilegiranega družbenega razreda zagotovo ne zagotavlja uravnoteženosti, ki si jo Slovenija želi in predstavlja."

Sorodna novica Portal Ona ve za boljšo zastopanost žensk v medijih in na javnih dogodkih

Ona ve

Mediji seveda odražajo stanje v družbi, enakost spolov namreč še zdaleč ni dosežena, a hkrati bistveno pripomorejo k oblikovanju javnega mnenja. Zato je z novim letom zaživel spletni portal, imenovan Ona ve, združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja, ki si prizadeva za večjo zastopanost žensk v medijih.

Pripravili so spletno stran, kjer je predstavljenih že dvesto različnih strokovnjakinj. Postopek prijave na mrežo je preprost, prav tako iskanje sogovornice. Strokovnjakinje si ustvarijo profil, prek katerega jih iskalci lažje najdejo.

Kot poudarja predsednica združenja Ona ve, Marta Kos, želijo z mrežo strokovnjakinj Slovenije doseči, da bodo strokovnjakinje bolj vidne in slišane, medijem pa želijo ponuditi bazo kontaktnih informacij o strokovnjakinjah za posamezno temo ali področje. Cilj združenja Ona ve je okrepiti prepoznavnost strokovnjakinj na Slovenskem in spodbujati mreženje med posameznimi skupinami in organizacijami, ki si prizadevajo za enakost spolov. V prihodnosti pa bodo pripravili tudi delavnice in izobraževanja o tem, kako nastopati v medijih. Podobno so izvajali tudi pri BBC-jevem projektu 50:50.

Do enakosti spolov nas ločijo še tri generacije

Čeprav imamo v Sloveniji zakonodajo in pravilnike, ki naj bi zagotavljali enakost spolov, so ženske za enako delo še vedno slabše plačane, podzastopane v javni sferi, v medijih, na vodilnih mestih, položajih moči, diskriminirane so v vsakdanjem življenju, na delovnem mestu, v znanosti, navsezadnje v politiki, kjer imamo v aktualni sestavi vlade zgolj dve ministrici. Kot še poudarja Marta Kos, zakoni in pravila še zdaleč niso dovolj, potrebujemo tudi kulturne oziroma družbene spremembe.

"Razbiti moramo 'naravni' tok, ki je nastal verjetno tudi zaradi številnih spolnih stereotipov o tem, kaj naj delajo moški in kaj naj delajo ženske ali zakaj so na svetu moški in zakaj so na svetu ženske. Kaj imam v mislih? V zadnjih časih velikokrat slišimo, zlasti iz konservativnega dela družbe, da so ženske na svetu zato, da rojevajo in skrbijo za družino, za kaj drugega pa tako in tako niso."

Temu dodajmo, da je Slovenija po indeksu Evropskega inštituta za enakost spolov v zadnjem letu kot edina članica EU-ja nazadovala. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma, ki se že vrsto let ukvarja z analizami zagotavljanja enakosti spolov v različnih državah, bomo na ravni EU-ja za vzpostavitev enakosti spolov potrebovali več kot 135 let, Evropski inštitut za enakost spolov pa navaja podatek, da bomo za dosego enakosti spolov potrebovali še tri generacije.