Slovenjegraško sodišče je konec septembra zaradi poskusa izsiljevanja nepravnomočno obsodilo novinarja Vladimirja Voduška na eno leto in šest mesecev zaporne kazni. Hkrati je sodišče Vodušku izreklo prepoved opravljanja novinarskega poklica za čas enega leta, šteto od pravnomočnosti sodbe, pri čemer se čas, preživet v zaporu, ne všteje v čas trajanja tega ukrepa.

Nepravnomočna sodba v primeru Vodušek je prvi primer, ko je bilo novinarju sodno prepovedano opravljanje dela. Vodušek je sicer na svoji spletni strani Topnews pojasnjeval, da je v zgodbi "poslovnega sodelovanja", ki bo dobila sodni epilog, nastopal kot direktor podjetja in ne kot novinar.

Sodne prepovedi opravljanja poklica so v Sloveniji sicer redke, vendar jih omogoča slovenski kazenski zakonik. "Prepoved opravljanja poklica je eden od šestih varnostnih ukrepov, ki jih v 69. členu predpisuje Kazenski zakonik (KZ-1). V skladu s 70. členom KZ-1 sme sodišče storilcu kaznivega dejanja izreči enega ali več varnostnih ukrepov, kadar so zanje podani z zakonom določeni pogoji. Pri izrekanju varnostnega ukrepa mora sodišče po načelu sorazmernosti upoštevati težo storjenega kaznivega dejanja in tudi dejanj, za katera sodišče utemeljeno sklepa, da bi jih storilec lahko storil, če varnostnega ukrepa ne bi izreklo. Varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica se sme izreči, če je storilcu hkrati izrečena kazen zapora ali v pogojni obsodbi določena kazen zapora," pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje.

71. člen kazenskega zakonika pa denimo ob tem določa, da sme sodišče storilcu kaznivega dejanja prepovedati opravljanje "poklica, samostojne dejavnosti ali kakšne dolžnosti, če je ta zlorabil svoj poklic, položaj, dejavnost ali dolžnost." Ta ukrep pa sme trajati najmanj eno leto in največ pet let po prestani zaporni kazni. Prepoved opravljanja poklica izvršuje upravna enota, na območju katere ima storilec, ki mu je izrečen ta ukrep, stalno oziroma začasno prebivališče.

Sedem prepovedi opravljanja poklica
Na generalnem državnem tožilstvu (GDT) pojasnjujejo, da je temelj za uporabo varnostnega ukrepa trajne ali začasne prepovedi opravljanja poklica izvršeno kaznivo dejanje. "Tudi če bi se ugotovilo, da je bil storilec neprišteven in mu sodišče lahko kot samostojno sankcijo izreče varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ali varnostni ukrep obveznega zdravstvenega zdravljenja na prostosti, lahko tožilec predlaga tudi varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica. Hkrati pa morata biti v največjem številu zadev podana pogoja, da storilec kaznivega dejanja zlorabi svoj poklic, državni tožilec pa utemeljeno sklepa, da bi bilo zaradi izvršene zlorabe nevarno, da bi takšno ali podobno zlorabo lahko ponovil," o tem, kdaj tožilci zahtevajo prepoved poklica, razlagajo na GDT-ju.

Ob tem dodajajo, da na tožilstvu sicer ne vodijo evidence, ali so tožilci zahtevali začasno ali trajno prepoved opravljanja poklica. V zadnjih petih letih pa so prejeli obsodilne sodbe za sedem kaznivih dejanj, pri katerih je bila izrečena tudi prepoved opravljanja poklica.

Varuh primera (še) ne komentira
Ali so bile v primeru Vodušek s prepovedjo opravljanja poklica morebiti kršene človekove pravice, pri varuhu človekovih pravic (še) ne morejo komentirati. "Varuh se do primerov, ki še niso pravnomočni in v katerih postopki še potekajo, praviloma ne opredeljuje. Vsakdo ima v odprtih postopkih na voljo še redna in izredna pravna sredstva," pravijo pri Varuhu, kjer hkrati navajajo primere, ki jih kazenski zakonik navaja kot upravičene.

Nadomestilo za brezposelnost?
Ali so osebe, ki jim je izrečena kazen prepovedi opravljanja poklica, upravičene do prejemanja nadomestila za brezposelnost? Na spletni strani zavoda za zaposlovanje je navedeno, da lahko za nadomestilo za brezposelnost zaprosijo tisti, ki so bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani za brezposelnost najmanj 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih oz. najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih, če gre za osebe, mlajše od 30 let. Med primeri, kjer nadomestila za brezposelnost ni mogoče prejemati, pa sodne prepovedi opravljanja poklica niso navedene.

Glede na odgovor zavoda za zaposlovanje prejemanje nadomestila v teh primerih ni nemogoče. Vendar pa o vsaki prošnji za prejemanja denarnega nadomestila odločajo pristojni organi. "Sodelavci iz naše pravne službe so pojasnili, da o priznanju pravice do denarnega nadomestila odloča organ v postopku, ki ga vodi po zakonu o splošnem upravnem postopku in se začne na vlogo stranke. Organ v postopku odloča na podlagi vseh dejstev in dokazov, ki so potrebni za odločitev. Ko bo organ zbral vso dokumentacijo, bo o pravici do denarnega nadomestila odločal na podlagi določb zakona o urejanju trga dela," so za MMC še pojasnili na zavodu za zaposlovanje.