Mnogim zaposlenim se ob vrhuncu dopustniške sezone porajajo vprašanja o njihovih pravicah v tem času. V času glavne dopustniške sezone je predvsem aktualno vprašanje, ali mora biti delavec, medtem ko je na letnem dopustu, po telefonu, elektronski pošti ali kako drugače dosegljiv za delodajalca, pojasnjujejo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Letni dopust je delavčeva pravica

Kot je na spletni strani največje sindikalne centrale v Sloveniji objavil Matija Drmota, ki nudi pravno pomoč delavcem, se ti s pogodbo o zaposlitvi v osnovi zavežejo, da bodo določeno število ur svojega časa v tednu za plačilo namenili temu, da bodo na voljo in opravljali delo v delovnem procesu, po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Ob izrednih primerih je delavec dolžan opravljati tudi dodatno, nadurno delo, zaradi česar mu tudi pripada dodatno plačilo, je spomnil.

Letni dopust pa je delavčeva pravica, ki je namenjena njegovemu počitku in rekreaciji ter se izrablja ob upoštevanju potreb delovnega procesa, je navedel predstavnik ZSSS-ja.

"Zakon sicer določa obvezne dnevne in tedenske počitke, vendar je letni dopust praktično edini način, da si delavec lahko zagotovi daljše neprekinjeno obdobje za počitek in regeneracijo. Ker je delavec v delovnem razmerju proti delodajalcu šibkejša stranka, je zakon, da bi delavec lahko prosto in brez negativnih posledic izkoristil svojo pravico do dopusta, določil, da se lahko sicer dopust izrabi v več delih, vendar pa mora en del trajati najmanj dva tedna. Iz istega razloga delavcu tudi pripada nadomestilo plače med časom, ko je na letnem dopustu, in se mu ta čas všteva v njegovo delovno obveznost," je dejal Drmota.

Že iz narave samega dopusta je po njegovih besedah jasno, da delavec med dopustom ne dela, ker je odsoten z dela zaradi izrabe dopusta, torej po definiciji ni vključen v delovni proces delodajalca, ne izpolnjuje del in nalog iz delovnega razmerja ter ni pod nadzorom ali navodili delodajalca.

"Iz tega torej sledi, da delodajalec nima pravice, da bi z delavcem lahko med dopustom kakor koli kontaktiral niti se ni delavec dolžan odzivati na klice ali sporočila, povezana z opravljanjem dela," je poudaril Drmota. "Povedano seveda enako velja tudi za bolniško odsotnost ter čas izrabe dnevnega in tedenskega dopusta, čeprav je delavcu za ta čas lahko odrejena pripravljenost na delo, ko se na pozive delodajalca pač mora odzvati," je sklenil.