Alen velja za najuspešnejšega slovenskega manekena, ko je izgubil vid, pa je postal tudi športnik. Skoraj vsak dan je v bazenu in plava. Nastop na letošnjih paraolimpijskih igrah mu je ušel le za nekaj stotink, zdaj pa že razmišlja o igrah, ki bodo čez štiri leta. V Rio de Janeiru bi rad nastopil tako v plavanju kot v triatlonu. Danes zvečer ga čaka povsem drugačen izziv. Na odru Cankarjevega doma bo (v paru z Nino Osenar) voditelj prireditve Športnik leta.

Alen, čaka vas nov izziv. Kako je prišlo do tega, da so vas izbrali za voditelja prireditve Športnik Slovenije?
Sem kar naenkrat 'noter padu'. Rekel sem si: nikoli še nisem vodil takšne prireditve in nikoli še nisem pel na odru. Kdo ve, kaj vse boste še doživeli od mene (smeh). Morda bova pa z Nino kaj zapela med prireditvijo. Tako, za presenečenje. No, sicer pa kar pogosto nastopam in mi ni težko stati pred občinstvom. Ne pričakujem, da bom imel blazno tremo.

Sicer pa se šalite, da takointako ne boste videli, koliko je občinstva v Cankarjevem domu ...
Res, vseeno mi je. Glede tega je gotovo nekaj prednosti.

Se z Nino Osenar poznata že od prej?
Se. Je profesionalka. Rekel sem, končno bom le asistent na odru. Zgolj pomagal bom, ji dal kakšen listek in občasno kaj prebral.

Kateri slovenski športniki so vas letos navdušili?
Kot profesor športne vzgoje imam nek svoj pogled. Zame niso nujno favoriti za naziv športnika leta tisti, ki so dobili olimpijsko medaljo. Recimo pri atletiki je tako, da kdor zmaga, je resnično najboljši na svetu. Z atletiko se namreč lahko ukvarja vsak Zemljan. Precej pa je športov, kjer so določene omejitve in specifike, morda glede materiala ali vremenskih razmer. Seveda nočem zmanjševati vrednost nekaterih dosežkov, ampak gotovo je treba upoštevati, koliko držav tekmuje v določenem športu. Medalja v nekem športu je zame enakovredna 10. mestu v disciplini, ki jo trenira ves svet.

Pa vseeno, morda vsaj eno ime. Kdo bo športnica Slovenije?
Urška Žolnir. Sem pa tudi 'fan' Tine Maze. Spremljam jo že ves čas. Njen način, kako se loteva stvari, je morda za nekatere trmast, ampak pravi šampioni so vedno malce posebni. Povsem jo razumem in spoštujem njene dosežke, ko drvi po klancu skoraj 150 km/h in zbija kole na meji fizike.

Ali zdaj, ko ste izgubili vid, spremljate smučarske tekme po radiu ali po televiziji?
Nekako sem navajen na televizijo. Toliko let sem bil v športu, da si glede na komentarje ustvarim sliko. Predstavljam si sliko, ker so komentatorji precej dobri, in vem, kaj tekmovalci naredijo narobe, ko na primer rečejo, da oddrsavajo, da jim ni stekla smučka ali da so prišli pod vrata. Točno vem, kaj se je zgodilo.

Greste tudi zdaj še kdaj na kakšno tekmo, na štadion?
Kar pogosto grem, zlasti v Stožice. Gledal sem košarko, hokej, rokomet, tenis.

Vam mora kdo razlagati, kaj se dogaja na igrišču?
Niti ne. Pri tenisu, na primer, po moči udarca vem, kdo napada in kdo se brani. To začutiš.

Poznate kakšne športne komentatorje na TV Slovenija?
Moj sošolec na Fakulteti za šport je bil Peter Kavčič. Sva oba na črko K in sva bila v isti skupini. Poznava se in me veseli, da je postal uspešen komentator.

V paraolimpijsko reprezentanco za London se vam ni uspelo uvrstiti, ampak zdaj je v vaših mislih že Rio 2016. Menda ne razmišljate le o plavalnem nastopu?
Ne, tja bi šel rad kot plavalec in triatlonec. Gre za 750 metrov plavanja, 20 km kolesarstva in 10 km teka, ki ga izpelješ z "zdravim" športnikom. Pogoj je, da je v vseh disciplinah vsaj tako hiter ali hitrejši kot ti. Hitro sem se znašel in pogledal, katerih je prvih pet triatloncev v Sloveniji. Preveril sem njihove čase, saj morajo biti v vseh disciplinah boljši.

Kako poteka takšno tekmovanje?
Pri plavanju je tako, da sva s partnerjem privezana za gleženj. No, povezava je takšna, kot ti ustreza, lahko si zavezan tudi okrog pasu, ampak to ne omogoča polnega zavesljaja, ker se ti roka zatakne v vrv. Skratka, privezana sva za gleženj, plavava drug ob drugem, on skrbi za smer. Če je vrv napeta, pomeni, da plavava v isto smer, če ni napeta, pomeni, da preveč rinem vanj. On drži pravo smer. Potem greš na tandem kolo. Oba kolesariva in ker je le ena veriga, ne more tisti zadaj počivati in žvižgati. Oba morava poganjati. On ima krmilo in zavore, moja naloga pa je le, da 'gonim'. Zadnji del je tek, klasičen tek slepih oz. slabovidnih. Vsak v roki drži vrvico, 30 cm je med nama in tečeva drug ob drugem. Menda bo ta šport v Riu predstavljen kot eden najatraktivnejših. Evropska in svetovna prvenstva že potekajo, rad bi šel na svetovno prvenstvo, ki bo septembra v Londonu.