Primož Kozmus želi na olimpijskih igrah v Londonu ubraniti zlato odličje iz Pekinga leta 2008. Foto: Reuters
Primož Kozmus želi na olimpijskih igrah v Londonu ubraniti zlato odličje iz Pekinga leta 2008. Foto: Reuters

Cilji zdaj niso tako visoki. Svetovni rekord se mi nekako zdi predaleč in si ga ne upam napovedovati, realni cilj pa je zlata olimpijska medalja in je tudi dovolj visok, da bo dosti motivacije.

Primož Kozmus
V Berlinu je leta 2009 postal tudi svetovni prvak. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

V tem času sem si vzel čas zase, za družino in za poslovne stvari. Bilo je pestro in tudi dobro sem se spočil. Mi je pa manjkal tisti naboj v športu, ki ga potrebujem. Potem sem se odločil, da se vrnem.

Brežičan ima v domačem kraju in po Sloveniji ogromno privržencev. Foto: MMC RTV SLO

Prioriteta so gotovo olimpijske igre, tudi ko sva se s trenerjem pogovarjala, ali gremo na evropsko prvenstvo, se nisva odločila. Če vsaj malo tvegam rezultat na olimpijskih igrah, se ne bom odločil za nastop.

Vrnitev med atletsko elito je bila vsekakor uspešna, z bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v Daeguju je tudi strmo dvignil povprečje slovenskih nastopov na velikih tekmovanjih. Pred sezono Brežičan ni verjel, da bo kladivo zalučal prek 79 metrov, na mitingu v Zagrebu pa je to preletelo mejo 80 metrov. Korak za korakom dosega raven, s katero si je pred leti pokoril konkurenco v svoji atletski disciplini, vrhunec vrnitve pa bo vsekakor nastop na OI-ju v Londonu prihodnje leto, ko bo branil naslov prvaka. Z brežiškim šampionom se je v oddaji V sredo na Valu 202 pogovarjal Boris Ličof.

Tekmovalna žilica mu ni dala miru
8. oktobra 2009 je Kozmus šokiral športno javnost z naznanitvijo upokojitve, ki pa je trajala "le" dobro leto dni. "V tem času sem si vzel čas zase, za družino in za poslovne stvari. Bilo je pestro in tudi dobro sem se spočil. Mi je pa manjkal tisti naboj v športu, ki ga potrebujem. Potem sem se odločil, da se vrnem," je zaupal 32-letnik. Z vrnitvijo in prejšnjo sezono je aktualni olimpijski prvak v metu kladiva zadovoljen. "Ocenjujem jo z oceno 10. Uspela mi je ekstremna vrnitev. Moja pričakovanja so bila nižja in sem presenetil še samega sebe. Za izboljšanje rezultata pa je seveda še dovolj prostora in upam, da se bo vse to zgodilo v naslednji sezoni," je še dodal.

Celotnemu pogovoru s Primožem Kozmusom, ki ga je opravil športni novinar Boris Ličof v oddaji V sredo na Valu 202, lahko prisluhnete tule.


Več daje na občutek kot na tehnologijo
O novem trenerju Marjanu Ogorevcu je povedal: "Velika prednost je, da sem že rutiniran metalec. Točno vem, kaj mi manjka in kaj je treba storiti za neke dolžine. Je pa res, da občasno potrebujem neke popravke. Tu je, recimo, razlika med Marjanom in Vladimirjem (Vladimir Kevo je njegov nekdanji trener, op. a.). Kevo je bolj čutil kladivo, ker je bil tudi metalec čez 70 metrov, a dovolj izkušenj ima tudi Marjan, predvsem pa tudi jaz. Sistem ostaja enak, vemo, kaj je potrebno, kam je treba usmeriti parametre in moči." Kozmus uporablja tudi moderno tehnologijo: "Občasno uporabiva kamero, ampak po pravici povedano, dajem veliko več na občutek. Prek kamere lahko vidimo zelo lep met, ampak jaz sem, recimo, čutil pomanjkljivosti, tega pa ne moreš videti."

Za uspehe potrebna 100-odstotna disciplina
Pot med atletsko elito je dolga in težka, za to pa je potrebno veliko potrpežljivosti, trdega dela in discipline. "Potrebuješ 100-odstotno disciplino. Vprašanje, kdo je to sposoben zdržati. Cel dan imaš trening, po eni strani ti psiho dviguje, po drugi strani pa je naporno, ker se moraš odpovedati vsakdanjim stvarem." Medtem ko zjutraj večina Slovencev spi, se Kozmus pripravlja na jogo. "Včasih se ti ne da vstati, ampak če imaš dobro postavljen cilj, pač vstaneš. Če pa nisi prepričan, pač prespiš. To pa na koncu navrže tudi razliko dveh ali treh metrov. Najtežji del vsega je disciplina," je prepričan Brežičan.

Cilj zlata olimpijska medalja
Pred dvema letoma si je Kozmus postavil cilj doseči svetovni rekord. Po krajšem premoru razmišlja drugače: "Cilji zdaj niso tako visoki. Svetovni rekord se mi nekako zdi predaleč in si ga ne upam napovedovati, realni cilj pa je zlata olimpijska medalja in je tudi dovolj visok, da bo dosti motivacije." Edina kolajna z velikih tekmovanj, ki mu manjka v zbirki, je kolajna z evropskih prvenstev. Dober mesec dni pred začetkom OI-ja v Londonu bo na sporedu prav prvenstvo stare celine v Helsinkih, ki pa Brežičanu ni prioritetno: "Prioriteta so gotovo olimpijske igre, tudi ko sva se s trenerjem pogovarjala, ali gremo na evropsko prvenstvo, se nisva odločila. Če vsaj malo tvegam rezultat na olimpijskih igrah, se ne bom odločil za nastop."

Že pred 13 leti je videl prvaka
Leta 1998 je nekdanji trener Vladimir Kevo verjel, da ima Kozmus sposobnost, da osvoji naslov olimpijskega prvaka. "Takrat je bilo obdobje, ko nas je bilo kar nekaj metalcev kladiva. Jaz sem se s tem začel ukvarjati relativno pozno, zato sem delal velike korake, približno šest metrov na leto sem dodajal do meje 76 m. To so bili zares veliki skoki. Ampak to je pač talent, za to si rojen. Vse, kar sem naredil, se je preneslo na kladivo. Ko sem dvignil 10 kg več, je šlo tudi dva ali tri metre dlje." Pa Kozmus prepozna pri mladih metalcih kladiva, kateri lahko uspe in kateri ne? "Vidi se zelo hitro. Osvojiti mora osnove tehnike, potem pa je stvar zelo hitro jasna. Najprej moraš imeti fizične predizpozicije, potem pa občutek za kladivo, ki je zelo pomembno. To je težko razložiti, ampak tako je," je zaupal.

Vselej se lahko zanese na družino
"Izhajam iz kmetije, to je bilo tudi središče zbiranja družine. Res smo bili celo otroštvo skupaj in od tam izviramo. Vsak je potem šel svojo pot, vsak je nadpovprečno uspešen, nihče ni ostal v povprečju. Vsak je uspešen na svojem področju, ko je treba, pa stopimo tudi skupaj. Ko kaj potrebujem, mi vsi pomagajo. Tega ne moreš dobiti nikjer drugje," je še povedal.

Cilji zdaj niso tako visoki. Svetovni rekord se mi nekako zdi predaleč in si ga ne upam napovedovati, realni cilj pa je zlata olimpijska medalja in je tudi dovolj visok, da bo dosti motivacije.

V tem času sem si vzel čas zase, za družino in za poslovne stvari. Bilo je pestro in tudi dobro sem se spočil. Mi je pa manjkal tisti naboj v športu, ki ga potrebujem. Potem sem se odločil, da se vrnem.

Prioriteta so gotovo olimpijske igre, tudi ko sva se s trenerjem pogovarjala, ali gremo na evropsko prvenstvo, se nisva odločila. Če vsaj malo tvegam rezultat na olimpijskih igrah, se ne bom odločil za nastop.