Vodilni akterji evropske košarke, ki je v razmerju do ameriške vsako leto bolj tretjerazredna, v svoji neskončni vzvišenosti preprosto nočejo dojeti, da edini razlog za vse večji prepad med ligama še zdaleč ne tiči v tem, da v ZDA trenutno igra 99 odstotkov najboljših košarkarjev na svetu. Problem je namreč predvsem to, da si v Evropi, kjer bo že kmalu, tako kot v rokometu, vse prepuščeno sodniški presoji in njihovemu "kriteriju", iz nekega razloga domišljajo, da je to, kar nam servirajo, butična košarka za sladokusce, v resnici pa je le navaden peskovnik za posvečene, kjer se zdi vsem normalno, da zmaga ekipa, ki dobro dela tudi zunaj igrišča.

In edino, kar me pri tem tolaži, je, da bo na čelu naslednje ekipe, zaradi katere bom izgubljal živce, prav Božidar Maljković, ki se v prostoru prostih sodniških presoj in prilagodljivih kriterijev preverjeno odlično znajde.

Zapis Gorana Vojnovića v Dnevnikovem Objektivu po finalni tekmi Lige NLB med Unionom Olimpijo in Partizanom. Vojnović je bil v Stožicah, kot piše, tako razburjen zaradi pristranskega sojenja, da bi sam najraje skočil na igrišče in z incidentom prekinil to norčevanje iz košarke.