Sedaj ko sva z Miranom po zelo napornem rallyju, 21 hitrostnih preizkušnjah v dolžini 330 kilometrov in skupaj več kot 1230 prevoženih kilometrih prečkala ciljno črto, so občutki precej mešani.

Nedelja, 3. junij 2007
Vedno je lepo priti v cilj rallyja, še posebej tako zahtevnega kot je Akropolis. Toda po odličnem prvem dnevu sem videl, da je bil v igri še precej boljši rezultat. Videl sem, da se lahko tudi s precej omejenimi izkušnjami in prevoženimi kilometri v letošnji sezoni, še posebej v primerjavi z mojimi neposrednimi konkurenti v prvenstvu PWRC, zavihtim zelo visoko. Že včeraj sem opisoval vse nevšečnosti, ki so naju doletele. Tudi današnji tretji dan rallyja se ni začel najbolje, saj sva na prvi hitrostni preizkušnji prebila pnevmatiko. Zgodilo se je dober kilometer po štartu, ko sem z zadnjim kolesom ob koncu zavoja zadel ob kamen. Dirkalnik je bil zelo prekrmiljen, kar pomeni, da je zadnji del ves čas močno drsel. To je večalo možnosti, da zadenem ob ostro kamenje ob robu ceste, večalo je obrabo pnevmatik, tudi sam pa sem bil zaradi dodatnega vrtenja volana še bolj utrujen. Da sva se lahko ustavila in pnevmatiko relativno varno zamenjala, sva morala na zelo ozkem odseku prevoziti kar nekaj kilometrov. V preostanku rallyja ni bilo več posebnih težav, osvojil sem še nekaj zelo solidnih časov med prvo deseterico prvenstva PWRC in tako prispel v cilj rallyja Akropolis na enajstem mestu v prvenstvu PWRC. Letos mi je preostal še nastop na rallyju po Novi Zelandiji, kjer si želim bolje pripravljenega avtomobila in obsežnejšega testiranja pred rallyjem. Če bodo ti osnovni pogoji izpolnjeni, se lahko vsekakor nadejam novih odličnih dosežkov. Le-ti so bili na dosegu roke že drugič zapored v Grčiji, toda športna sreča tod resnično ni na moji strani. Vseeno pa ne bom obupal, motivacije mi pač ne manjka in na naslednjem rallyju bom imel še toliko večjo željo po tem, da se izkažem in pokažem vse kar znam.

Sobota, 2. 6.
Če sem bil po včerajšnjemu dnevu izredno zadovoljen, sem 24 ur zatem povsem nasprotnega razpoloženja. Včerajšnji odličen rezultat je namreč danes padel v vodo že na prvi hitrostni preizkušnji. Ta je bila dolga 48 kilometrov in je bila kraljevski test letošnjega Akropolisa. Prav tako je bila tudi ena izmed odločilnih preizkušenj, saj so bili pogoji res podobni dirkaškemu peklu. Avtomobili skupine N so za to razdaljo potrebovali 35 minut, to pa je čas, v katerem je na razbiti cesti zelo težko držati popolno osredotočenost. Za nameček so nama z Miranom ponagajale še tehnične težave, menjati pa sva morala tudi pnevmatiko. Povozila nisva nobenega posebnega kamna, guma je enostavno počasi puščala in nama ni dala druge izbire, kot da se ustaviva. Zaradi neravnega in neutrjenega makadama avtomobila nisva mogla takoj dvigniti, a sva se naposled le lahko odpeljala proti cilju. Najtežji je bil zadnji del preizkušnje, recimo zadnjih petnajst kilometrov. Tam si fizično že zelo utrujen in dehidriran, saj lahko med samo hitrostno preizkušnjo spijem le nekaj požirkov vode. Veliko slabše se je danes obnašal tudi avtomobil, saj je bil že takoj zjutraj veliko slabše vodljiv, primanjkuje nama moči, odpovedal pa je tudi katalizator. Ne vem, kaj naj drugega rečem, kot da sem zelo razočaran. Obetal se mi je vrhunski dosežek, toda uspeh na Akropolisu mi kot kaže ni usojen. Popoldne smo danes spremenili nekaj nastavitev, toda rezultati so bili še slabši. Z ekipo bomo imeli danes temeljit pogovor, saj se želim jutri prikazati v kar najboljši luči in odpeljati še zadnjih pet hitrostnih preizkušenj. Tik pred ciljem je sicer nemogoče pričakovati nemogoče. Avtomobil je že zelo utrujen, prav tako pa tudi midva z Miranom. Nedeljski dan bo sicer najkrajši, toda prav zaradi dosedanje prevožene razdalje bodo zadnji kilometri zelo naporni.

Petek, 1. junij 2007
Kaj naj rečem drugega, kot da sem preživel zelo naporen dan. A istočasno poln užitkov, adrenalina, psihofizičnih naporov in stresa. Marsikdo si to kombinacijo težko predstavlja, v vsakdanu voznikov rallyja na svetovnem prvenstvu pa je to nekaj povsem običajnega. Rally Akropolis se je danes pričel s tistimi pravimi hitrostnimi preizkušnjami, po katerih najbolj slovi in katere smo tudi najtežje pričakovali. Skale, kamenje, prah in visoke temperature so nas spremljale cel dan. Z Miranom sva prvo tretjino rallyja Akropolis odpeljala odlično in zasedava res sijajno šesto mesto v produkcijskem prvenstvu PWRC. Pred rallyjem sem si žele deseterice, sanjal o osmerici in točkah za svetovno prvenstvo, na uvrstitev med najboljših šest dirkačev enega najbolje zasedenih rallyjev v celotni sezoni pa še pomisliti nisem upal. Dan sicer ni minil brez težav, saj nam je dopoldne slabše delal turbinski polnilnik. V nadaljevanju smo moč motorja sicer nekoliko povečali, a imamo še rezerve. Za nekoliko manj moči sem se odločil zavestno, saj se je s tem lažje izogniti tehničnim okvaram. Lani se je vse začelo prav z okvaro turbinskega polnilnika, kmalu zatem pa mi je razpadlo pol avtomobila. Letos se želim temu izogniti, izbrana taktika pa je bila danes vsekakor pravšnja. Točno se zavedam, kaj lahko storim z nekoliko šibkejšim dirkalnikom, ki tudi ni optimalno nastavljen, ob tem pa je to zame šele drugi pravi makadamski rally v življenju. Glede na ta dejstva je trenutna uvrstitev še toliko bolj sijajna, začrtano pot pa bova z Miranom nadaljevala tudi v preostanku rallyja. Prezgodaj je še za veselje, saj nas najtežji odseki šele čakajo. Jutrišnje jutro bo naravnost peklensko. Iz servisne cone se bomo odpeljali 90 kilometrov daleč, tam pa nas bo čakala kar 48-kilometrska hitrostna preizkušnja. Res prava dobrodošlica za nov poletni dan v Atenah, kjer je resnično lepo sodelovati v uradni konkurenci in se boriti za točke svetovnega prvenstva. Zaenkrat smo torej nalogo odlično opravili, skupaj z našimi navijači pa stiskam pesti, da nam bo v podobnem slogu šlo tudi v nadaljevanju.

Četrtek, 31. maj 2007
Četrtek je na rallyjih svetovnega prvenstva precej naporen dan. V tekmovalnem pomenu dogajanja sicer ni veliko, toda cel dan imaš precej obveznosti.

Proti večeru se stopnjuje tudi napetost. Dopoldne sva se z Miranom odpravila na uradni test pred rallyjem, takoimenovani shakedown. Žal se je za naju končal zelo nesrečno, saj se nama je že kmalu po štartu pokvaril menjalnik.

Česa takega si dejansko nisem želel, še manj pa pričakoval, saj sem se namreč usedel v povsem nov dirkalnik. Z Miranom sva se tako razočarano preselila med gledalce in slabo uro spremljala vožnje najinih konkurentov v produkcijskem prvenstvu PWRC. Na prepotrebna testiranja pred rallyjem sva morala zaradi okvare pozabiti, a spremstvo je nato okvaro odpravilo in pripravljati sva se začela lahko že na prvo pravo hitrostno preizkušnjo. V ogenj bi dal roko, če bi obveljali stavki, da je bolje imeti okvaro na testiranju kot na pravem rallyju. To so mi namreč dejali vsi tekmeci, kolegi in ostali prijatelji tu v Atenah. Ko sem že ravno pri slednjih, kar nekaj bivalnikov v slovenskimi registracijami bo moč videti ob trasi najtežjega makadamskega rallyja v svetovnem prvenstvu. Jutri se nam bo predvidoma pridružilo še nekaj navijačev, med njimi bo tudi krivec za mojo dirkaško zastrupljenost Brane Kuzmič. Čeprav nas prve prave hitrostne preizkušnje čakajo šele jutri, smo vendarle prvo dejanje opravili že danes. Na olimpijskem konjeniškem centru Markopoulo je potekala prva hitrostna preizkušnja. Bila je zelo kratka, a zelo zanimiva in atraktivna za številne zbrane gledalce. Zaradi jutranjih tehničnih težav sem bil nekoliko negotov, a na takih preizkušnjah se ne da veliko dobiti. Pravi rally se začenja šele sedaj. Želim si ujeti konstanten ritem vožnje ter se predvsem izogniti tehničnim težavam. Žal je tako, da velikokrat ni vse odvisno od voznika in sovoznika. Toda rally je nadvse kompleksen šport in prav zato je tudi tako priljubljen in globalno razširjen.

Sreda, 30. 5.
Tudi današnji dan je za naju minil podobno včerajšnjemu. Večino dneva sva z Miranom presedela v avtomobilu na ogledu preostalih hitrostnih preizkušenj. Stanje cest je bilo danes precej slabše kot včeraj, saj nas je v avtomobilih pošteno premetavalo. Ogledali smo si tudi že najdaljšo hitrostno preizkušnjo, ki je dolga kar 48 kilometrov in bo najzahtevnejši test letošnjega relija Akropolis. Z Miranom sva si zapiske tam urejala kar uro in deset minut. Drugače je vzdušje pred relijem zelo dobro, vsi že težko čakamo na prave hitrostne preizkušnje. Jutri nas blizu servisne cone pri Markopoulu čaka uradno testiranje (shakedown), zvečer pa nato na tamkajšnjem hipodromu tudi že prva hitrostna preizkušnja. V Atenah se torej vse bolj čuti tekmovalni utrip.

Torek, 29. 5.
Kot se za oglede proge na svetovnem prvenstvu spodobi, je za nama z Miranom zelo naporen dan. V avtomobilu sva preživela 14 ur.

Avto je posebej pripravljen za vožnjo po grških makadamskih cestah. Ogledala sva si že štiri hitrostne preizkušnje. Ceste so bile danes deloma še blatne, saj je tu v preteklih dneh kar močno deževalo. Ceste pa se sušijo in če ne bo vremenskih presenečenj, nas čaka kar klasičen makadamski rally.

Prvi občutek je, da bodo ceste morda v nekoliko boljšem stanju, toda počakati bo potrebno do samega rallyja. Predvsem WRC dirkalniki jih bodo zagotovo spravili v precej slabše stanje. Večji del današnjega dneva sva torej posvetila popisovanju proge, hitrost vožnje pa je za vse udeležence rallyja omejena na 80 kilometrov na uro. Popoldan pa sva celo uspela izpeljati krajše testiranje z dirkalnim Mitsubishijem, ki nam je zaradi nevihte odpadlo včeraj. Zelo sem bil vesel te možnosti, saj je vsak prevoženi kilometer dragocen in bo na dirki prišel še kako prav. Prvi občutki so zelo dobri.

Čaka nas izredno huda konkurenca. Rally Akropolis bo letošnja četrta preizkušnja produkcijskega prvenstva PWRC. Vsi tisti, ki dosedanjih treh niso izpeljali najbolje, napovedujejo brezkompromisno dirkanje na zmago. Lahko povem, da tako razmišljajo praktično vsi moji kolegi, s katerimi sem se te dni srečal v Atenah. Jutri bova z Miranom opravila še ogled preostalih hitrostnih preizkušenj. Ponovno bova cel dan v avtomobilu, zvečer pa bova nato našla čas za počitek pred nadaljevanjem dirkaškega tedna v Grčiji.

Ponedeljek, 28. 5.
Današnji dan sem pričakoval z nestrpnostjo, saj sva imela z Miranom načrtovan zelo pomemben test najinega dirkalnika. Ne gre se toliko za privajanje na sam avtomobil, ampak bolj na makadamsko podlago, iskanje ustreznih nastavitev ter po drugi strani pridobivanje dirkaškega občutka za volanom. Že kar nekaj časa nisem nastopal in zato bi bil test še toliko pomembnejši. Žal pa se ni vse izšlo po načrtih.

Huda nevihta je predvideno cesto za test skoraj odplaknila, tako silovito je deževalo. Da, tudi to se zgodi na začetku poletja v sicer zelo prijetnem atenskem ozračju. Nevihta je dala vedeti, da se pričenja trenutno najzahtevnejši makadamski rally v svetovnem prvenstvu, kjer je potrebno biti vedno pripravljen na čisto vse. Iskreno upam, da vsaj snega, ki smo ga bili v tolikšni meri deležni februarja na Švedskem, vendarle ne bo. Z Miranom sva se z najinim avtomobilom za trening danes žal zastonj vozila skoraj 500 kilometrov.

Jutri se za naju že začenja tekmovalni del rallyja, saj bo potekal prvi del ogleda proge. To je prav tako pomembno opravilo, saj je možnost za ogled trase zelo omejena, kvalitetni zapiski pa so predpogoj kasnejšega uspešnega nastopa na rallyju. Upam, da nam bo jutri vreme bolj naklonjeno.

Nedelja, 27. 5.
Po slabih štirih mesecih sva se s sovoznikom Miranom Kacinom ponovno odpravila na rally svetovnega prvenstva. Spomini na februarski nastop na Švedskem so še vedno zelo sveži. To je bila za naju velika izkušnja, prava pot v neznano, ki pa sva jo končala na zelo solidnem desetem mestu v razvrstitvi skupine N.

Po enem letu sem se vrnil v Atene, kjer bodo razmere za nastop popolnoma nasprotne, kot na Švedskem. Visokih temperatur in razritih makadamskih cest se dobro spomnim že iz lanske sezone, ko nama je šlo z Miranom odlično in sva bila sredi rallyja celo uvrščena na šesto mesto v produkcijskem prvenstvu PWRC. Narava rallyja Akropolis pa je sila neizprosna, kar sva občutila na lastni koži. Zato si tudi letos želim predvsem čim manj tehničnih težav in prebitih pnevmatik, saj prav to v največji meri kroji razplet najtežjega makadamskega rallyja leta.

Jutri naju z Miranom čaka test dirkalnika okoli 170 kilometrov iz Aten. Ta test bo zelo pomemben, saj ga je potrebno kar najbolje izkoristiti in navezati prave občutke za dirkanje po makadamski podlagi. Tovrsten test nam iz različnih razlogov februarja na Švedskem ni najbolje uspel. Ob povratku v Atene sva sicer z Miranom srečala veliko najinih konkurentov. Z nekaterimi smo se zadnjič videli prav lani v Grčiji, večina pa je vozila tudi že na Švedskem. Počasi se bova torej privadila na atenski vsakdanjik, jutri opravila omenjeno testiranje, v torek pa se že začenja naporen ogled proge.