"Res je, da si bolj zapomnimo pomembne tekme, je pa vseeno nocoj prijetno, ker je bilo veliko več ljudi na tribunah in smo tudi končali tako, kot smo si želeli - z zmago nad Avstrijo," je po koncu turnirja kapetan Marcel Rodman izpostavil preveč zeleno kuliso Tivolija, ki so jo ustvarjali prazni sedeži.

Olimpijski junaki preslab magnet za gledalce?
Slovenski hokejisti, ki so pred devetimi meseci tako navdušili športno javnost s 7. mestom na olimpijskih igrah v Sočiju, so bili odkrito in upravičeno razočarani nad obiskom Tivolija zlasti na četrtkovi in petkovi tekmi. Šele najbolj tradicionalni nasprotnik Avstrija in ugoden sobotni termin sta v Ljubljano pritegnila nekaj več kot dva tisoč gledalcev, kar pa je še vedno le polovica zmogljivosti ledene dvorane. Nenavadno je tudi, da je sočasno z reprezentančno tekmo na Jesenicah potekal obračun INL-ja, ki je pritegnil 400 ljudi.

Kdo bi rekel, da ni bilo ljudi zaradi drugorazredne zasedbe, a v primeru Slovenije to ne drži, saj je na turnirju evropskega hokejskega izziva zaigralo kar 15 od 25 risov, ki so se borili v Sočiju. Drugorazrednost in nekonkurenčnost slovenskega klubskega hokeja ima tako več kot vidne posledice tudi glede zanimanja športne javnosti za hokejskega paradnega konja - reprezentanco. Zdaj pa se obrnimo k reprezentantom, ki so končali prvo akcijo v sezoni, katere vrhunec bo majsko svetovno prvenstvo elitne divizije v Ostravi in Pragi.

Samokritični kapetan ve, da lahko prispeva več
"Kaj naj rečem. Sam sem zelo kritičen do sebe. Upal sem, da bom več dal, vem, da lahko dam več. Mi pa je res zelo prav prišlo, da sem prišel na turnir. Z Žigom smo proti Avstriji kar dobro odigrali, da ne bom preveč kritičen, smo imeli dobre trenutke," je bil kapetan oster do svojih predstav v Ljubljani, kamor je prišel nabirat igralne minute.

V Zagrebu pri Medveščaku je Marcel Rodman res član KHL-moštva, a v njem zaseda vlogo 13., 14. napadalca, ki zaigra le občasno in še to le za nekaj minut - le 9 tekem s 6,5 minute igre je premalo za 33-letnega veterana, ki je raje kot o klubu govoril o Sloveniji.

Pohvala vsem trem vratarjem
"Zaželeli smo si močno Slovenijo, večinoma smo bili kar suvereni, normalno, da niso bile prav vse minute takšne, kot smo načrtovali. Ampak na koncu smo dosegli tri zmage in s tem moramo biti zadovoljni in gremo s tem naprej," je turnir povzel kapetan, ki bo znova v reprezentanci že čez mesec dni.

Igralsko je Marcel poudaril: "Pohvala vsem našim trem vratarjem, ker so bili v trenutkih, ko se nam je zalomilo v obrambnih nalogah, oni tam zadaj na pravem mestu in so odlično odbranili." O počasnih začetkih tekem pa je še dejal: "Ne vem, zakaj smo bili najboljši v drugih tretjinah, v prvih pa najslabši na vseh treh tekmah. Kot da smo nekoliko z levo nogo začeli in šele nato stopnjevali. Dobro, to si je treba zapomniti za naprej in biti pazljiv na naslednjih tekmah.

Konkurenca gibalo napredka tudi za veterane
Slovenija je odlično delovala zlasti v obrambnih nalogah, pri katerih je vloga prvega branilca po igralnem času tako kot v Sočiju pripadla Sabahudinu Kovačeviću. "Če so tri čiste zmage, se nimamo kaj veliko ozirati, kako smo igrali, ampak moramo biti veseli. Še posebej smo zadovoljni, ker smo stopnjevali igro iz tekme v tekmo, iz tretjine v tretjino in pokazali naš značaj," je ocenil turnir "Budo".

Prekaljeni 28-letni branilec je izpostavil novo dimenzijo slovenske reprezentance -

razširitev igralske baze, zlasti med branilci: "V preteklih sezonah je bilo vedno pomanjkanje na branilskih položajih, zadnje čase pa igramo obrambo vse bolje in imamo vso večjo konkurenco, ki nas, starejše, od zadaj naprej porivajo, tako da se je treba dokazovati na vsaki tekmi, ker zelo hitro izpadeš."

Avstrijci bodo morali še malo počakati
Po novi, že četrti zaporedni zmagi nad Avstrijo v letu 2014 je Kovačević priznal, da pri Slovencih popušča tradicionalni naboj dvobojev s severnimi sosedi. "Mislim, da se zdaj kar Avstrijci bolj obremenjujejo z nami kot mi z njimi, ker na zadnjih tekmah, ki smo jih igrali, smo jih vedno premagali. To so nam zdaj želeli malo vrniti na našem domačem ledu, ampak morajo na njihovo žalost na to še malo počakati."

Visokorasli Jeseničan je spomladi izpustil SP v Južni Koreji, saj se je takrat boril in osvojil naslov prvaka v VHL-ju. Poleti je ostal v drugi ruski ligi, le da je od boga pozabljeni Karagandi sredi kazahstanskih gora zamenjal Kuban Krasnodar na jugu Rusije. "Krasnodar, krasno, spet sem nazaj v civilizaciji," se je pošalil Kovačević, ki ni tako učinkovit kot lani (4 podaje na 17 tekmah), a zato navdušen nad okoljem: "Izjemno podnebje, nikakršne zime, vedno sončno."

Prvi napadalec turnirja - mladi Celjan
Če je Matjaž Kopitar na turnirju dobil potrditev, da je povratnik v Evropo Luka Vidmar velika okrepitev slovenske obrambe, je bil hkrati selektor lahko tudi zadovoljen, da je Ken Ograjenšek zagrabil priložnost z obema rokama in postal najboljši napadalec turnirja, potem ko ga je spomladi kot zadnjega prečrtal s seznama za svetovno prvenstvo divizije I.

"Ne vem še, kako je v elitni diviziji. Vemo, da je pri nas še zlasti v napadu manjkalo še kar nekaj fantov. V prvih treh napadih so igralci, ki res igrajo v dobrih hokejskih ligah. Mi pa se pač borimo. Dati moramo vse od sebe in nato se bo selektor odločil, kot se bo," se je 23-letni Celjan zavedal, da je v pravem trenutku dosegel prve zadetke za člansko reprezentanco.

Dobra kemija nagrajena z goli in minutami
Na tekmah z Belorusijo in Avstrijo je bil najboljši drsalec na ledu, nevaren ob vsakem napadu in stiku s ploščkom. V napadu z Galom Korenom in Boštjanom Goličičem so "vozili" avstrijsko obrambo gor in dol ter grenili življenje Davidu Madlenerju.

"Z Galom sem že igral, z Boštjanom še ne. Z enimi igralci se ujameš takoj, z nekaterimi potrebuješ več časa. Mislim, da je bilo tukaj vse super, takoj smo začutili in zato tudi dobro odigrali," je o hitro ustvarjeni kemiji povedal starejši brat Ograjenšek. Dodal je: "Mogoče sem bil res malo presenečen nad toliko igralnega časa. Samo na začetku turnirja smo pokazali dobro igro, trener dobi zaupanje vate, vemo, da najboljših vseeno ni bilo in smo tako dobili več igre."

Po odličnih sezonah v mlajših kategorijah je pri Olimpiji potreboval dve sezoni kaljenja med člani, preden je lani eksplodiral: 16 golov in 19 podaj na 54 tekmah. Poleti je zapustil nestabilni in finančno nezanesljivi ljubljanski klub in se odpravil v Francijo k Epinalu. "Ena velika skrb manj je res, a drugače sem enako pripravljen kot lani. Trenira se enako, treba garati, če si želiš igrati in še kaj več," je odgovoril na vprašanje, kako urejen dohodek vpliva na igro.

Borba za vsak prihod v reprezentanco
Čez dober mesec se bodo Kopitarjevi izbranci zbrali v Franciji, kjer bodo 19. in 21. decembra odigrali dve prijateljski tekmi z gostitelji. Takrat bo na voljo tudi udarni trio napadalcev iz KHL-a: Jan Muršak (CSKA), Rok Tičar in Žiga Jeglič (oba Slovan). Vendar to mlajše rise samo še bolj motivira, saj, kot pravi Ograjenšek, vsak slovenski hokejist želi v reprezentanco in na svetovno prvenstvo.

"Vsakič se borimo, da pridemo v reprezentanco. Vsakemu mlademu igralcu je reprezentanca velika želja. Še naprej se bom trudil v klubu in reprezentanci, nato pa bomo videli, kako se bo selektor odločil."