"Moramo biti najboljši in premagati vse štiri nasprotnike," se selektor Slovenije Matjaž Kopitar zaveda naloge, ki je pred hokejsko reprezentanco Slovenije med 3. in 8. majem v Hali Tivoli v Ljubljani. Osvojitev domačega turnirja bi prinesla vrnitev med elito svetovnega hokeja po 16 letih.

Sicer prinašata napredovanje prvi dve mesti, a do Mednarodne hokejske zveze (IIHF) vedno skeptični Jeseničan meni, da je samo zmaga na SP-ju drugega kakovostnega razreda zagotovilo, da se bodo risi znova pomerili z najboljšimi reprezentancami. A najprej bo treba oddelati tritedenske priprave in dvigovati pripravljenost, da se proti Litvi, Romuniji, Madžarski in Južni Koreji ne pripeti kakšen spodrsljaj.

Gorenjec ohranja skepso do IIHF-ja

"Moje mnenje je, da bi se lahko A-skupina igrala s 14 ekipami. Glede na to, kar se je zgodilo, pa je to pošteno, oni so bili najbolje rangirani. Tukaj zdaj ni izgovorov, vsi vemo, kaj se pričakuje od nas," je o tem vprašanju dejal selektor in dodal: "Tudi jaz sem glede IIHF-ja skeptičen, ker pri njih nikoli ne veš, kaj se dogaja. A to ni v naših rokah, z vsemi odločitvami pa seveda nismo zadovoljni."

Treningi na Bledu so se za nekatere reprezentante začeli že pred uradnim zborom v ponedeljek. Kdo in kako ste trenirali v veliko manjši skupini?
Že v petek so se pridružili tisti igralci Olimpije, ki so se želeli. Predtem smo trenirali v manjši skupini igralcev iz tujine: Ken Ograjenšek, Matic Podlipnik, fantje, ki so prišli iz Finske. Bilo nas je šest, v ponedeljek, ko se je začelo zares, pa je bilo precej drugače. Skoraj šest napadov, osem branilcev in trije vratarji. Zdaj se začenja pravi hokejski trening. Res je lepo videti to vedro, nasmejano garderobo.

Po neuspehu v olimpijskih kvalifikacijah je prišlo do nekaterih sprememb. Kakšnih?
Lani avgusta nam žal ni uspelo. Nekatere stvari sem premleval kar dolgo časa. Kako in zakaj. Kaj bi morali narediti več. Ne samo na ledu, temveč pri organizaciji, sestavi strokovnega štaba, kjer imamo zdaj spremembe, tudi na mojstrskih mestih imamo tri nove. Smo naredili korak naprek. Če lahko optimistično rečem: Imamo čas, da se pripravimo na tekmovanje na najvišji ravni. Da že letos s to spremljevalno ekipo damo fantom optimalno podporo in se približamo reprezentancam elite.

Lani poleti so manjkale pripravljalne tekme, tokrat jih je kar pet.

Takrat smo se marsikaj naučili. Upam, da bodo zmožnosti tudi vnaprej. Ne gre samo za finance, ampak da se zlasti časovno ujameš z boljšimi ekipami, da te umestijo v svoje koledarje. Letos smo imeli kar nekaj možnosti, a so bile te tekme dogovorjene kar nekaj vnaprej, zlasti prve tri z Madžarsko in obe na Slovaškem z Japonsko in Romunijo. Prav tako je bil načelni dogovor z Italijo, na koncu pa je ponudila še ta možnost s Francijo. Če dobro pogledamo, se zahtevnost tekmecev stopnjuje. Na uvodni tekmi mislim, da Madžari še ne bodo z vsemi najboljšimi, kot tudi ne mi. Zadnji dve pa z reprezentancama iz elitne divizije, kjer dvignemo raven igre na potrebno za SP.

Za vrnitev med elito bo treba osvojiti prvo ali drugo mesto.
Zagotovo je pomembno biti prvi, ker nikoli ne veš. Četudi sploh ne gledam naprej na naslednje tekmovanje, imamo to obveznost. V tem času se je Hala Tivoli prenovila, Olimpija je odigrala dobro sezono, vzpostavila je pozitiven trend hokeja. Pisalo se je o hokeju in Olimpiji, ki je imela dobre izide. Priložnost oziroma kar obveza je, da mi z reprezentanco zaključimo sezono, kot si vsi želimo.

Ob odsotnosti pričakovanih favoritov Francije in Avstrije je Slovenija prvi favorit, kdo pa so glavni tekmeci v tej novi skupini peterice?
S Korejo smo igrali na Norveškem, pa je bilo vse prej kot lahko, tudi Madžarov, vemo, da nikoli nismo z lahkoto premagovali. Želim povedati, da se bomo morali na pripravljalnih tekmah spraviti na maksimum, da bomo res pripravljeni pričakali prvenstvo.

Po prvotnem sporedu bi bil začetek najtežji in bržkone odločilen, zdaj pa ravno nasprotno, predvsem pa na papirju ni boljše ekipe, kot je Slovenija.
Zdaj je moja odgovornost in odgovornost strokovnega štaba, da zminimaliziramo zunanje okoliščine kot je to, da ni Francije in Avstrije. A vedno se pripravljaš zase, na svojo reprezentanco, saj ne moreš vplivati na nasprotnika. Mi smo tukaj favoriti, zlasti na prvih dveh tekmah. Nastopiti moramo resno, zagnano, samo z enim ciljem. Če nam uspe zadržati koncentracijo na visoki ravni, ne more biti dvoma o razpletu.

Če se Los Angeles ne uvrsti v končnico. Ali ne bo imel Anže Kopitar še kakšnih klubskih obveznosti po koncu rednega dela 28. aprila? V preteklosti je to že bila ovira igranju na SP-ju.

Razlika je, ali si v NHL-u star 34 let ali pa 20 let. On ima svoj status v Los Angelesu, če izrazi željo in je zdrav ter lahko pride k sebi za zadnji dve tekmi. A to ne pomeni, da ne bi igral prvih dveh tekem, a lahko da zaradi pomanjkanja časa ne bi bil še dovolj aklimitiziran. Normalno je, da se veliko pogovarjava. Na primer, ko bo vstal, me bo poklical in vprašal, kdo je vse prišel na zbor, kdo je zdrav oziroma poškodovan. Vse ga zanima. Če sem čisto iskren, mu nisem neposredno rekel, ali prideš/ne prideš, a glede na njegovo zanimanje, mu ni vseeno, da ne bi prišel, če se tako razplete, da ostane brez končnice.

V tem primeru bo imel Anže samo pet dni časa, da pride in se pripravi za prvo tekmo prvenstva, ki jo Slovenija igra 3. maja ob 19.00 proti Litvi. Ali je to izvedljivo?
Zagotovo bo dovolj časa, da se aklimatizira in odpravi posledice časovne razlike za zadnji dve tekmi z Madžarsko in Južno Korejo, ki bosta ključni. To ne pomeni, da bi v primeru neuvrstitve v končnico Stanleyjevega pokala igral samo zadnji dve tekmi, a bi se bržkone na prvih dveh še bolj privajal.