Iz zvočnikov v slačilnici je odmevala Saša Lendero, potem pa še znani dalmatinski napevi. Pivo in šampanjec sta po četrti zmagi nad BR Slavijo tekla v potokih. Igralci so nas kar vabili, naj se pridružimo njihovemu slavju, tako da smo se morali kar potruditi in povabiti 46-letnega stratega zmajev na pogovor pred slačilnico, kjer smo ga vsaj lahko slišali.

Rahmatuljin prihaja iz Kazana, kjer je igral 13 let. V svoji bogati karieri je s Sovjetsko zvezo osvojil naslov svetovnega prvaka do 20 let, igral pa je tudi skupaj s slovitim Igorjem Larjonovom. Med letoma 1992 in 1998 je igral na Jesenicah. Z železarji je bil dvakrat prvak. Leta 1998 je prestopil k Olimpiji, kjer je igral do leta 2005. S svojimi izkušnjami je močno pripomogel k osvajanju šestih naslovov državnega prvaka in dveh v Mednarodni ligi. Lani je bil pomočnik Andreja Brodnika, letos pa je v svoji prvi sezoni v vlogi glavnega trenerja zeleno-bele popeljal do 11. zvezdice v samostojni Sloveniji.

Finale se za vas ni začel po načrtih. Slavija je presenetljivo dobila prvo tekmo s 4:2. Kje vidite vzroke za ta poraz?
Na moje varovance so slabo vplivale štiri lahke zmage proti Slaviji v drugem delu državnega prvenstva. Glave niso bile na pravem mestu, odigrali smo eno najslabših iger letos.

Kako ste pripravili igralce na preostale tekme, ki so jih odigrali povsem drugače in tudi štirikrat zapored zmagali?
Seveda z enim porazom ni bilo še nič izgubljenega. Že naslednji dan smo slavili s 5:3 in potem smo se samo še dvigali. Spomnim se, da smo z Jesenicami enkrat zaostajali že z 1:3 v zmagah, nato pa vseeno osvojili naslov.

To je bilo 2. marca 1994, ko ste s samostojnim prodorom v 40. minuti zabili odločilni zadetek za 3:2. Jesenice so z zmago v sedmi tekmi pred 6.500 gledalci v Tivoliju še tretjič v samostojni Sloveniji ugnale Olimpijo. Kakšni so vaši spomini na ta dogodek?
Vsekakor se še dobro spomnim tiste tekme. Mogoče je bil to moj največji trenutek v hokejski karieri. Občutki so bili fenomenalni. Takrat je bilo res veliko gledalcev. Tudi prvi naslov na trenerski klopi je nepozaben.

Letos Jeseničani niso igrali v finalu DP-ja. Mislite, da bi bil naslov več vreden, če bi ugnali njih?
Oni so drugi del DP-ja odigrali z mlajšimi igralci. Mi nismo kalkulirali. Zelo smo si želeli novega naslova prvaka. Lansko leto nas ni bilo v finalu, takrat je bilo tudi vse v redu. Na koncu sezone šteje naslov.

Drugo leto boste zaigrali v Ligi Ebel. Kakšni so vaši načrti?
Spremljal sem tekme Lige Ebel, kjer se igra zares kakovosten hokej. Precej se bo treba okrepiti. Nadaljevati moramo dobro delo z mladimi, to je naša prihodnost.

Kako ste zadovoljni z učinkom tujcev v finalu?
Treba bo narediti podrobno analizo. Nekateri še niso pokazali vsega svojega znanja. Lou Dickenson je dokazal, da je odličen hokejist. Treba bo izbrati prave tuje igralce, ki bodo lahko pomagali mladim hokejistom pri razvoju.

Gledalcev v Tivoliju na finalnih tekmah ni bilo veliko, v Ligi Ebel bo najbrž drugače.
Pričakujem veliko gledalcev, saj se bo igral hokej na visokem nivoju. Obetajo se vroči derbiji med Olimpijo in Jesenicami, ki smo jih v letošnji sezoni pogrešali.

Aleš Golob