Prejšnji teden je postal tudi podpredsednik Lige Ebel, zavzemal se bo za večjo enakopravnost neavstrijskih ekip. Zelo ceni trenerja Mika Posmo, ki bi bil ob zdravem načinu življenja verjetno eden najbolj iskanih strategov v Evropi. Lansko zadnje mesto je izučilo zeleno-bele, ki delajo zelo zavzeto. Sezono bodo začeli v petek v Beljaku, v nedeljo pa bo na sporedu težko pričakovani večni derbi v Tivoliju. Sekelj tudi ni izključil možnosti novih okrepitev, saj bo breme v napadu še vedno nosilo le pet ali šest igralcev.

V petek se začne Liga Ebel, v kateri boste nastopali tretje leto zapored. Prvo leto ste bili senzacija prvenstva in šele za zeleno mizo so vam vzeli naslov. Lani ste doživeli pravo nasprotje, pričakovanja so bila velika, na koncu pa razočaranje z zadnjim mestom. Kako si razlagate taka odstopanja v obe smeri? Ni vam uspelo izkoristiti hokejskega preporoda, ko je cela Ljubljana dihala z vašim klubom.
Prvo leto je bilo nad pričakovanji, tekmeci nas niso tako resno jemali. Na krilih Alexa Westlunda smo odšli skoraj do konca, administrativne zadeve so nam preprečile naslov in še danes imamo grenak priokus. Velik uspeh je prinesel nov način, igralci so dobili večletne pogodbe. Igralci so se tudi sami pri sebi počutili dovolj močne, in to se je odrazilo s hudim padcem v začetku lanske sezone. Po enajstih tekmah smo si nabrali tak zaostanek, da ga nato celo sezono nismo mogli več nadoknaditi. To se dogaja tudi v drugih športnih panogah. Tudi v Ligi NHL eno leto ekipa briljira, drugo leto malce pade motiv, veliko je še samozavesti iz prejšnje sezone in nato je težko prinesti luknjo iz začetka sezone nazaj. Gledalci so nam zvesto sledili. Po eni fantastični sezoni in eni slabi sezoni upamo, da bomo letos uresničili tiste realne cilje, ki so trenutno s finančnimi možnostmi v Sloveniji realno uresničljivi. To pomeni uvrstitev v končnico in nekaj dobrih domačih tekem, ki bodo zadovoljile gledalce v dvorani.

V dveh letih ste zamenjali štiri trenerje. Ildar Rahmatullin se ni razumel s tujci, Mike Posma je bil prevelik veseljak, Randy Edmonds je bil premalo čustven, zdaj je ima krmilo strogi Dany Gelinas. Kako gledate na vroči trenerski stolček? Ste prepričani, da imate zdaj pravega trenerja?
Trenerji v kolektivnih panogah, hokej tu ni izjema, imajo omejen rok trajanja. Pri Rahmatullinu je bila velika jezikovna ovira, zato tudi danes dela le s tujimi igralci z ruskega območja. Posma je kapaciteta velikega trenerja, naredil je velik rezultat ob prihodu v Ljubljano. Ima osebne težave, ob katerih bo njegova trenerska kariera lahko zapečatena, brez njih pa bo lahko šla zelo visoko naprej. Gašenje med sezono je neugodno, včasih imaš srečno roko, včasih pa tudi ne. Lani v tistem času ni bilo zelo velikega izbora. Edmonds se ni vklopil v to vzdušje. Veliko je deloval v Skandinaviji, ki je zelo trda, vse se dela po pravilih. Z ritmom, ki smo ga imeli z njim, bi dosegli končnico, če ne bi bilo prvih enajstih tekem, po katerih smo imeli le tri točke.

Mnogi igralci zatrjujejo, da so bile priprave uspešne. Lani je bil to glavni razlog za katastrofalen uvod v sezono. Zelo vas je zmotilo, ko so se na predvečer poletnih testiranj trener Posma in igralci dobili v središču mesta in imeli pravo ''fešto''. To je bila nedvomno napaka Posme. Letos je slika pod vodstvom Gelinasa popolnoma drugačna.
Ta korak je bil narejen. Gelinas se je predstavil s svojim delom v slovenski reprezentanci, kjer je pomočnik Johna Harringtona. Velja za delovnega človeka z občutkom za mlade igralce. Olimpija se pomlajuje, prihaja veliko mladih in zelo perspektivnih igralcev. Ta njegov način dela je pravilen. Njegova naloga bo razvoj teh igralcev. Zelo poudarja disciplino z veliko dela in z veliko analizami. Pripravljenost ekipe je na zelo dobri fizični ravni. Tuji igralci so prišli letos precej bolje pripravljeni. Lani so čutili, da bo po tistem uspehu trener to toleriral. Letos so že vnaprej vedeli, da si klub še enega takega začetka ne more privoščiti.

Pripravljalne tekme so pokazale, da ekipa še ni v pravi formi. Doživeli ste pet porazov, še posebej boleč je bil proti Jeseničanom na Bledu z 1 : 7. Kako ste videli pripravljalne tekme?
Spremljalo nas je kar precej poškodb. Po uvodnih dveh tekmah treniranja na ledu smo imeli zelo naporen ritem tekem. V desetih dneh smo odigrali pet srečanj, potovali smo v Švico in nazaj, igralci so bili utrujeni. Na Poletni ligi na Bledu smo igrali tri dni zapored. Rezultati niso toliko pomembni, nekaj pa le povejo. Šele uvod Lige Ebel bo pokazal, kje smo trenutno. Videli bomo, ali potrebujemo še kakšno okrepitev; predvsem v napadu, saj smo že v prejšnji sezoni imeli premajhen delež slovenskega dela moštva pri doseganju golov.

Lani ste imeli velike finančne težave po izpadu iz Lige Ebel? Na Jesenicah so objavlili, da imajo 1,7 milijona evrov dolga, kakšen je položaj pri vas? Ste zaostale obveznosti do vseh igralcev poravnali?
Velik del je že poravnan. Z nekaterimi igralci smo se dogovorili za poravnavo med letošnjo sezono. Poletje je bilo zelo intenzivno, predvsem zaradi dogovarjanja okrog znižanja pogodb, znan je svetovni in slovenski gospodarski položaj.

Prejšnji dve sezoni so glavno breme nosili tujci. Vrnili so se Frank Banham, Brendan Yarema in Kevin Mitchell, Eric Werner ni zadovoljil vaših potreb. Lani ste dejali, da je za končnico - analitično gledano - potrebnih okrog 55 točk oziroma 140 dosežnih golov. Vsi Slovenci so jih lani dali skupaj 48, kar pomeni, da jih do osmega mesta manjka 90. To razliko naj bi naredili tujci, štirje napadalci in en branilec. Bo torej letos to uresničljivo?
Slikaj je precej podobna. V pripravljalnih tekmah so kar vsi igralci dobili dovolj priložnosti. Še vedno manjkajo goli, to je ta skrb. Obesiti teh 140 golov na pet ali šest igralcev je prevelik zalogaj. Izboljšati se mora igra z igralcem več. Če se bo ta problem še naprej kazal, bomo morali poseči po dodatnih okrepitvah.

Vratar je izjemno pomemben v ključnih tekmah, pred dvema letoma ste imela najboljšega vratarja lige Alexa Westlunda, lani je popolnoma razočaral Mike Morrison, tudi Markus Korhonen ni navdušil. Zdaj stavite na Norma Maracla, ki pa je naredil že nekaj napak na pripravljalnih tekmah. Aleš Sila in Matija Pintarič sta premalo izkušena za tako dolgo tekmovanje.
Statistično gledano je jasno, da ekipe, ki so imele vratarje z manj kot 92 odstotki obranjenih strelov, se težko prebijejo v končnico. Vsi slovenski vratarji so bili lani pod 89 odstotki. To vzbuja neke pomisleke. Za Maracla je prišla zelo dobra ponudba. V normalnih okoliščinah si verjetno takega vratarja ne bi mogli privoščiti. Prišlo je do dogovora z njegovim nekdanjim klubom Iserlohnom, ki mu plačuje skoraj 60 odstotkov njegove pogodbe. To je bil za Olimpijo zelo ugoden transfer. Njegovo prepričanje je, da bo eden vodilnih vratarjev v tej ligi. Morda je malce bolj ležeren tip vratarja, zato na pripravljalnih tekmah ni bil 100-odstoten. Igralci, ki ga poznajo že dolga leta (Banham, Mitchell in Yarema), so dejali, da naj ne skrbimo.

Prišel je tudi eden najboljših slovenskih igralcev Ivo Jan, ki je bil zaslužen za številne naslove Olimpije. Ima velike težave s poškodbami že dlje časa. Nanj verjetno upate za letošnjo sezono.
Ivo je igralec, ki povleče gledalce, lahko sam reši tekme. Upajmo, da mu bo zdravje služilo. Tudi pri njem je veliko vlogo odigralo, da je velik plačnik njegove pogodbe Gradec. Naš delež je bil za naš proračun sprejemljiv. Ivo v pravi formi je izjemen, težko je najti takega tujega igralca.

Lani ste imeli velike težave v Tivoliju. Kar 21-krat od 27 tekem v domači dvorani ste srečanje začeli s hitrim rezultatskim zaostankom. To pomeni, da so igralci na led stopili psihično nepripravljeni. Ste kaj naredili tudi na tem področju?
To je izključno delo trenerja. Gelinas se je zelo strokovno lotil vseh teh problemov iz preteklosti. Igralce je lanska sezona streznila, zato so bolje pripravljeni. Poleti so delali zelo veliko in zagnano. Ne pomnim, kdaj se je opravilo toliko treningov. To naj bi pripomoglo k boljšim rezultatom. Finančne možnosti klubov zunaj velike četverice v tej sezoni (Salzburg, KAC, Dunaj in Gradec) niso nakazovale velikih problemov kljub recesiji. Ne bo lahko na nobeni tekmi. Tudi novincu v ligi Medveščak je z veliko podporo mesta, župana Bandića pri financiranju njihovega proračuna, uspelo sestaviti zelo dobro moštvo. Zelo težko bo dobiti tudi te tekme. Moramo biti potrpežljivi, v vsako tekmo moramo dati svoj maksimum. Če vse pustiš na ledu in ti ne uspe, potem tudi ni nekih zamer. Lani je bilo vse preveč tekem, ki smo jih izgubili brez boja. To se ne sme več zgoditi.

Postali ste tudi podpredsednik Lige Ebel. V prihodnosti se bo moralo govoriti tudi o določenih finančnih delih. Avstrijski klubi si razdelijo velik kolač pokroviteljskih sredstev, medtem ko preostali klubi bolj kot ne le plačujete v skupno blagajno. Tudi sodniki so bili zelo pristranski do neavstrijskih klubov.
Prav ta razmišljanja so pripeljala do tega, da so me avstrijski klubi predlagali za to funkcijo. Status klubov je treba izenačiti, kolikor je to najbolj mogoče. Avstrijski klubi iz skupnega proračauna dobivajo sredstva za pokrivanje stroškov, preostali klubi pa jih morajo plačevati. Tu ne gre za majhne številke. To temo smo načeli takoj po koncu lanske sezone. Proračuni naj bi bili uravnoteženi, kakovost pa izenačena. Le to privablja gledalce v dvorane. Razmišljanje lige, da je za podpredsednika prvič v zgodovini postavilo tujca, pa je neka zahvala za neko delo, ki smo ga naredili v zadnjih treh letih. Kaže tudi neko razmišlajnje za vnaprej, ta liga se želi ohraniti in razvijati. Tudi tujci bomo počasi prišli v organe te lige, kar nam bo omogočalo odločanje.

Kako gledate na začetek sezone? Najprej vas čaka gostovanje v Beljaku, sledi pa veliki derbi z Jesenicami v nedeljo zvečer. Štart bo po lanskih izkušnjah zelo pomemben.
Lahko bi si mislili, da Beljak ni najboljši med avstrijskimi klubi, Jesenice pa doma tudi lahko premagamo, a ni tako. Izenačenost je zelo velika. Odločale bodo malenkosti. Poškodbe so nas v zadnjem času zelo pestile. Šele v petek bomo imeli na voljo popolno ekipo. Upam na dobro tekmo v Beljaku, ki bi bila osnova za nedeljski derbi z Jesenicami. Ta zmaga bi dala nov zagon, gledalci bi bolj verjeli v ekipo, pa še popravili bi tistih 1:7 na Bledu.

Večno rivalstvo z Jeseničani je bilo včasih še veliko večje. Prva tri leta smo v nepozabnih finalih videli po sedem tekem, nato ste prevladovali deset let zapored, zadnja leta pa se zdi, da je to kar nekako postanska stvar za Olimpijo. Le en naslov v zadnjih petih letih, čas je, da se v vaši vitrini neha nabirati prah.
Državno prvenstvo je še vedno neka lovorika, ki nekaj pomeni v Sloveniji. Po težki Ligi Ebel je pri tujih igralcih težko vspostaviti neke motive. Še posebej, če si zelo daleč v končnici (kot pred letom in pol), pride do določene zasičenosti in utrujenosti. Igralci se zdaj zavedajo tudi tega, da je tudi državno prvenstvo nekaj pomeni. V tej sezoni bomo skušali v domači dvorani spet imeti neki naslov. Finale Lige Ebel bi zamenjal za marsikateri naslov državnega prvaka. Verjetno bo v prihodnosti zelo težko ponoviti tak uspek za kateri koli klub zunaj Avstrije. To ima zares veliko težo. Lakoto za domačim naslovom morajo čutiti mladi slovenski igralci.