Po skromnih začetkih v Kamniku in Ljubljani konec dvajsetih let prejšnjega stoletja se je najhitrejša moštvena športna igra z leti trdno zasidrala v srca Slovencev. Dežela na sončni strani Alp vsako (no, skoraj vsako) leto doživi najprej "marčno" klubsko norost z Jesenicami in Olimpijo v naslovnih vlogah, nato pa sledi še "aprilska" reprezentančna mrzlica, ki se je v zadnjih letih večkrat zavlekla celo v maj.

Obdobje "plavih"
V časih rajnke Jugoslavije je bil hokej edini moštveni šport, kjer so Slovenci predstavljali zajeten delež "plavih", kar je mogoče tudi razlog, da je tudi reprezentanca samostojne Slovenije vse do nedavnega ohranila značilne temnomodre in bele drese. Jugoslavija, v njeni izbrani vrsti je lahko bilo tudi do 90 odstotkov hokejistov iz Slovenije, je spadala v t. i. drugi razred svetovnega hokeja. Največji uspeh so plavi dosegli na olimpijskih igrah leta 1968 v Grenoblu, kjer so zmagali v skupini B, a se zaradi krčenja skupine A niso mogli prebiti stopničke višje.

Leta 1974 celo osmi na svetu
Deveto mesto na svetu so plavi ponovili še leta 1973, leto pozneje v Ljubljani pa so v skupini B zasedli celo drugo mesto za ZDA in bili tako skupno osmi. Nato so prišla 80. leta ter obdobje zastoja in tudi nazadovanja. Vodilni v športu tedanje države niso znali izkoristiti niti domačih olimpijskih iger v Sarajevu, kjer je na koncu Jugoslaviji kljub vsem preprekam celo uspelo premagati Italijo (5:1), za katero je igralo več kot pol Kanadčanov z italijanskimi potnimi listi. Takratno stanje ponazarja dejstvo, da je bila reprezentanca še mesec pred olimpijskim turnirjem brez palic.

Slovenija se predstavi
Po kolapsu stare države in rojstvu nove se je 21. marca 1992 predstavila prva prava slovenska hokejska reprezentanca, ki je z Avstrijo odigrala spodbudnih 2:2. Po opravljenih kvalifikacijah s Hrvaško (skupno 22:3) se je Slovenija leta 1993 znašla v skupini C skupaj z novimi državami z območja nekdanje Sovjetske zveze. Prvenstvo je potekalo na Bledu, Jesenicah in v Ljubljani. Slovenci so v prvem delu opravili z vsemi tekmeci, nato pa klonili pred Latvijo (1:5) in Kazahstanom (3:7). Ker se je samo prvouvrščeni prebil v skupino B, je slovenske fante čakal še dolgoletni boj s "Sovjeti" za tisto zlata vredno prvo mesto.

Tretji razred boljši od drugega
Že naslednje leto so vse prekašali še eni novinci - Slovaki, ki so pozneje, leta 2002, postali celo svetovni prvaki! Slovenija je zasedla 5. mesto ter ugnala le Madžare in Bolgare. Leta 1995 je bilo prvenstvo ravno v Bolgariji, kjer se je slovenska reprezentanca dotaknila dna. Po porazih z Estonijo in Belorusijo je bil vprašljiv celo obstanek v skupini C. Po sofijski sramoti je turnir znova gostoval v Sloveniji (Bled in Jesenice), a sta bila Ukrajina in Kazahstan znova premočna nasprotnika.

Enajst let od preboja v drugi razred
V Talinu so slovenski fantje končno zapustili nesrečno skupino C, v finalnem delu so sicer spet izgubili z Ukrajinci (2:3), ugnali Japonce (4:1), nato pa 28. marca 1997 osvojili zlata vredno točko z Estonci (3:3) in skupina B je bila tu. Prvenstvo leta 1998 je tako hitro romalo v roke Slovencev, ki so blesteli, a kaj, ko so bili njihovi krvniki spet ti nesrečni Ukrajinci (3:4). Izjemno priložnost za izenačenje je imel Andrej Razinger v 58. minuti, Slovenija pa je imela predtem dve minuti priložnost tudi v igri s petimi proti trem, a je pred 6.000 navijači ni izkoristila.

263 minut za v anale
Nabrane frustracije Slovencev z Ukrajinci so izbruhnile na popolnitvenem turnirju za skupino A, kjer sta se na zadnji tekmi pomerila stara znanca, ki nista imela več možnosti za preboj. Izredno živčna tekma (2:2) se je v zadnjih 20 minutah sprevrgla v vsesplošno obračunavanje in pretepanje, ki se je končala z neverjetnimi 263 kazenskimi minutami za obe strani, kar je še danes nepresežen dosežek na članskih prvenstvih IIHF-ja.

21. april 2001 in 16:0
Po s(i)lovitem pretepu so si Slovenci dve leti nabirali moči ter na Danskem (5.) in Poljskem (7.) bolj statirali. V Katovicah so zbrali celo samo dva remija in le za las prehiteli skromne Nizozemce. Po reorganizaciji svetovnih prvenstev (Elitna divizija s 16 moštvi, Divizija I. z dvema skupinama po 6 itd.) je napočil čas za zgodovino. 21. april leta 2001 in neverjetna zmaga na novo rojenih risov nad Estonijo s 16:0 sta se zapisala v slovensko športno zavest.

Velikani spoznajo rise
V letih 2002 in 2003 je slovenska izbrana vrsta preživela v hokejskem raju in se pomerila z velesilami Švedsko (2:8), Rusijo (1:8), Finsko (0:12), ZDA (2:7) in Češko (2:5). Potem ko so v prvo z odliko opravili v skupini za obstanek, v drugo prek Američanov le ni šlo. A so se risi pobrali že čez slabo leto, saj so v Gdansku odpravili vse nasprotnike po vrsti. V Avstriji so Slovenci prvič prekrižali palice še s Kanadčani (8:0), utemeljitelji hokeja, in za obstanek prizemljili severne sosede na njihovem ledu s kar 6:2.

Pogumno, a tragično
Prišli je leto 2006 in Riga ter fantastične predstave s Finsko (3:5) in Češko (4:5), takratna gostiteljica Latvija se risom le ni dala ugnati in še v četrto je sledila skupina za obstanek. Po srčnem remiju z Dansko (3:3) je sledil polom s Kazahstanom (0:5) in nato odločilna tekma z Italijo. Po vodstvu s 3:0 je napočil juriš "azzurrov" in le 66 sekund pred koncem je na 3:3 izenačil Strazzobosco ter Slovenijo spet potisnil v divizijo I.

Aprilska veselica v Hali Tivoli
Pet zmag in osvojitev turnirja leta 2007 v Ljubljani je bil cilj slovenske hokejske reprezentance pred začetkom svetovnega prvenstva divizije I, skupine B. Potem ko so risi premagali Romune z 10:1, Madžare s 4:1, Britance s 4:0, Japonce s 7:1 in na koncu strli še Litovce 4:2, so se igralci lahko predali slavju. Zlate medalje in vozovnice za Kanado so bile ves turnir trdno v rokah slovenskih fantov.

Negostoljubna domovina hokeja
Na prvem svetovnem prvenstvu v domovini hokeja se je Slovenija v Halifaxu pomerila s Kanado in ZDA ter dvakrat izgubila s po 1:5. V obračunu z Latvijo (0:3) so risi odpovedali, resnično sta bila na ravni prvenstva le izjemno razpoloženi Robert Kristan in osamljeni Anže Kopitar (3 goli na prvenstvu). V boju za obstanek so Slovence presenetljivo pričakali Slovaki, ki so gladko dobili prvo tekmo (1:5), na drugi pa so končnega zmagovalca dali šele kazenski streli (4:3).

V Litvi spodletelo na zadnji oviri
Leta 2009 je v Vilni spodletel poskus četrtega preboja med elito. Po dveh gladkih zmagah nad Avstralijo (6:0) in Litvo (8:2) se je skoraj zataknilo na obračunu s Hrvaško, ki je sredi tekme vodila z 2:1, a so se nato risi le prebudili in slavili s 4:2. Tesen obračun z Japonsko (2:1) je odločil Aleš Mušič, ki je dosegel zmagoviti gol ob igralcu manj. Sledil je "finale" s Kazahstanom, ki je bil večji del tekme boljši nasprotnik; dvakrat je za Kazahe zadel Ilja Solarev. Zadetek Mitje Šivica tri minute pred koncem je poskrbel za napeto končnico, v kateri je izenačenje Marcela Rodmana preprečila vratnica, tako da se je Kazahstan z izidom 2:1 uvrstil na SP v Nemčiji.

Mladi rod vrnil rise med elito
Slovenija se je v želji po vrnitvi med elito vrnila k svojemu najmočnejšemu orožju - prednosti domačega igrišča. Ljubljana in Hala Tivoli sta aprila 2010 znova gostili SP divizije I. Pod vodstvom selektorja Johna Harringtona so risi začeli z neprepričljivo zmago nad Poljsko (3:2), sledile so strelske vaje s Hrvaško (10:1). Tretja tekma je postregla z dramo proti Veliki Britaniji (4:3), ki je podaljšek izsilila 52 sekund pred iztekom rednega dela. Slovenske upe na napredovanje je v 2. minuti podaljška ohranil Žiga Jeglič, ki je kronal odločno delo mladega napada Urbas-Tičar-Jeglič. Po rutinski zmagi nad Južno Korejo (8:3) je sledil "finale" z Madžarsko, kjer so Slovenci pokazali najboljšo predstavo na prvenstvu in se z zmago s 4:1 zasluženo ter pričakovano uvrstili na SP elitne divizije 2011 na Slovaškem.

Na Slovaškem odlične igre, a tudi nov izpad
V Bratislavi so "risi" pod novim selektorjem Matjažem Kopitarjem odlično odigrali prvi skupinski del in se najbolje do zdaj upirali svetovnim velesilam. Na uvodu prvenstva so gostitelji Slovaki slavili le s 3:1, na drugi tekmi pa so Rusi do zmage ravno tako prišli šele v zadnji tretjini (6:4). Nato je le sledila prva zgodovinska točka med elito - Nemčija je bila boljša šele po kazenskih strelih (2:3). Znova je sledila skupina za obstanek: prvič je padla Latvija (5:2), nato pa je sledil spodrsljaj proti Avstriji (2:3), na ključni tekmi pa je "rise" nadigrala Belorusija (1:7).

Stožice - prvič 10 tisoč Slovencev na hokeju!
Leta 2012 je prineslo nov mejnik v slovenski hokej - šov na domačem prvenstvu v sodobni dvorani Stožice. "Risi" so silna pričakovanja in velik vložek HZS-ja več kot upravičili in s petimi zmagami poskrbeli za nepozaben aprilski teden v Ljubljani. Obračuni so bili po manjši spremembi skupin veliko bolj enakovredni in tako so Slovenci zmagovali, a s silno tesnimi izidi: 3:2 proti Veliki Britaniji, 4:2 proti Japonski, 4:1 proti Madžarski, 3:2 proti Ukrajini in še enkrat 3:2, tokrat proti Avstriji. Vrhunec predstav je bilo dejstvo, je prvič v Sloveniji hokejsko tekmo spremljalo preko 10 tisoč ljudi.

Vojens prinesel Soči, kjer se je spisala zgodovina
Nato pa se je februarja 2013 zgodil Vojens! Na Danskem si je četa Matjaža Kopitarja več kot zasluženo uresničila sanje generacij hokejistov - prvič na zimskih olimpijskih igrah so slovenski oklepniki zaigrali pod zastavo Slovenije. Spomladi je v Stockholmu sledilo razočaranje in nov izpad: nov sistem skupine z 8 državami je prinesel dve točki, tudi proti Kanadi, a pod črto je bilo to premalo za obstanek.

A Soči 2014 je prinesel senzacijo, na zboru prav vseh najboljših hokejistov sveta so Slovenci več kot opozorili nase. Začelo se je z dvobojem proti gostiteljici Rusiji (2:5), ko je oba gola dosegel Žiga Jeglič. Nato je 15. februarja padla padla Slovaška (3:1), vsi zadetki so padli v zadnji tretjini, po vrsti so zadeli Rok Tičar, kapetan Tomaž Razingar in Anže Kopitar.

"Kakor vihar je krenil Jan Muršak"
Dan zatem proti ZDA ni šlo (1:5), a zatem je prišel trenutek resnice - repasaž z večnim tekmecem Avstrijo. Začel je prvi zvezdnik Kopitar, nadaljeval Jan Urbas, svoje je dodal še Sabahudin Kovačević piko na pa postavil Jan Muršak in Andrej Stare je zapel: "Kakor vihar je krenil ..." V četrtfinalu je Slovenija 40 minut držala stik s Švedsko, nato so pošle moči (0:5), a osvojeno je bilo 7. mesto - največji uspeh slovenskega hokeja.

V Južni Koreji do Češke
Aprila je sledila zahtevna naloga, da se s precej drugačno zasedbo risi vrnejo med elito. Na SP-ju v Južni Koreji v Gojangu se je začelo slabo s porazom proti Japonski (1:2), a nato se je stopnjevalo in na koncu še enkrat premagalo Avstrijo (3:1) za zmago na turnirju in potrditev nastopa na SP-ju 2015 na Češkem.

Po razočaranju v Ostravi odstopil selektor Kopitar
V Ostravi risom ni šlo po načrtih. Doživeli so šest porazov, zmaga pa je prišla prepozno, na tekmi z Dansko, ki ni več odločala o ničemer (1:0), saj so bili Slovenci že prej obsojeni na selitev v divizijo I. Že pred zadnjo tekmo je selektor Matjaž Kopitar povedal, da je razočaran, ker cilja niso dosegli, po uspehu proti Danski pa je nato sporočil, da je zgodba zanj končana. Reprezentančno kariero je končal tudi kapetan Tomaž Razingar.

Zupančič izpolnil misijo v Katovicah
Nik Zupančič je bil pomočnik selektorja Kopiatarja, po njegovem odstopu pa je prevzel mesto glavnega trenerja. Slovenci so na SP-ju divizije I v Katovicah aprila 2016 sicer začeli z zmago nad Japonsko (7:1), potem premagali še Italijo s 3:1, si nekoliko otežili položaj s porazom proti Poljski (1:4) ter nato odpravili še Korejce (5:1) in na koncu še Avstrijo (2:1). To je pomenilo zmago na turniju v Katovicah in vrnitev med elito.

Velika zmaga v Minsku za nov nastop pod petimi krogi
Septembra 2016 je sledil nov vrhunec. V dramatični tekmi pred 15.000 gledalci v Minsku so si risi v dvoboju z Belorusi po izvajanju kazenskih strelov (3:2) priigrali drugi zaporedni nastop na olimpijskih igrah. Začeli so s suvereno zmago nad Poljaki (6:1), nato pa so s 3:0 premagali Dance.

Uvrstitve Slovenije na svetovnih prvenstvih:
1993 20. mesto (4. v skupini C)
1994 25. mesto (5. v skupini C)
1995 27. mesto (7. v skupini C)
1996 23. mesto (3. v skupini C)
1997 22. mesto (2. v skupini C)
1998 18. mesto (2. v skupini B)
1999 21. mesto (5. v skupini B)
2000 23. mesto (7. v skupini B)
2001 17. mesto (zmagovalci I. divizije, skupine B)
2002 13. mesto
2003 15. mesto
2004 17. mesto (zmagovalci I. divizije, skupine B)
2005 13. mesto
2006 16. mesto
2007 17. mesto (zmagovalci I. divizije, skupine B)
2008 15.-16. mesto
2009 19. mesto (2. mesto v diviziji I., skupine A)
2010 17. mesto (zmagovalci I. divizije, skupine B)
2011 16. mesto
2012 17. mesto (zmagovalci I. divizije, skupina A)
2013 16. mesto
2014 17. mesto (zmagovalci I. divizije, skupine A)
2015 16. mesto
2016 17. mesto (zmagovalci I. divizije, skupine A)

Uvrstitve Slovenije (Jugoslavije) na olimpijskih igrah:
Soči 2014 - četrtfinale in 7. mesto
----------------------------------------------------------------
Sarajevo 1984 - 11. mesto
Innsbruck 1976 - 10. mesto
Saporo 1972 - 11. mesto
Grenoble 1968 - 9. mesto
Innsbruck 1964 - 14. mesto