31-letni hokejist iz Flemmington Villlagea v New Jerseyju je zelo prijazen sogovornik. Priljubljeni ''Westi'' je na začetku Lige EBEL ubranil kar 93 odstotkov strelov, v torek v Salzburgu je spravljal v obup prvake z neverjetnimi 55 obrambami. Zeleno-beli so dobili kar tri tekme po kazenskih strelih. Nerešljiva uganka za nasprotnike pa je bil prav Alex, ki se je s hokejem spoznal povsem naključno pri osmih letih, imel pa je tudi zanimivo odisejado v Rusiji. V Ljubljano se je zaljubil na prvi pogled.

V Ligi EBEL ste začeli sanjsko. Bili ste junak vseh tekem, ki jih je ZM Olimpija dobila, še posebej ste se izkazali pri kazenskih strelih. Ste pričakovali tako dober začetek?
Ko sem prišel v Ljubljano, zares nisem vedel, kaj me čaka. Na pripravljalnih tekmah smo odigrali nekaj srečanj s tekmeci iz avstrijske lige. Vsi smo presrečni z rezultati. Vzdušje v slačilnici je izjemno. Zmaga nad Dunajem je bila velika, a še večja je bila torkova v Salzburgu. Zavedamo se, da smo odigrali šele pet tekem, čaka nas še ogromno srečanj in vse se lahko še obrne.

Katera tekma je bila za vas najtežja?
Vsaka tekma je zgodba zase. Za vratarja je včasih bolje, če dobi več strelov in se prilagodi ritmu tekme. Ni nujno, da mi gre bolje, če dobim malo strelov v okvir vrat. Vse dobre obrambe iz Salzburga mi prav nič ne bodo pomagale v nedeljo, ko je na sporedu nova pomembna tekma.

V dvorano Tivoli prihajajo Acroni Jesenice. Zanimanje za tekmo, ki jo bo prenašala tudi TV Slovenija, je ogromno. So vam vaši moštveni kolegi že kaj pripovedovali o velikem rivalstvu?
Odkar sem prvič prestopil prag Tivolija, poslušam o tej tekmi in o Jesenicah. Že na pripravljalni tekmi na Bledu smo bili motivirani, zdaj pa že vsi komaj čakamo, da se v nedeljo zvečer začne zares. Pričakujem veliko podporo polne dvorane Tivoli in našo zmago.

V karieri ste imeli že veliko različnih trenerjev. Kako se razumete z Ildarjem Rahmatuljinom? Bil je zelo dober igralec iz stare ruske šole. Kako uspe sodelovati s tako veliko kanadskimi in ameriškimi igralci?
Sploh nimamo nobenih težav. Večina igralcev razume in govori angleško. Vsi slovenski igralci nam zelo pomagajo, razložijo nam vse njegove zamisli. Komunikacija je bistvo za uspešne igre in pri nas to poteka brezhibno.

Do osmega leta se niste prav nič zanimali za hokej, potem pa vas je za ta šport navdušil vaš prijatelj. Nam lahko razložite to zanimivo zgodbo?
Leta 1983 sem prespal pri prijatelju, ki je že dve leti igral hokej. V kleti sva igrala in prav zanimivo je, da je bil on v golu, jaz pa sem streljal! Naslednji dan sem odšel domov in povedal staršem, da bom začel trenirati hokej. Oče je bil navdušen, mati pa niti malo. Ko je mati odšla na službeno pot za konec tedna, me je oče vpisal in tako se je začela moja kariera.

Mama verjetno ni bila preveč navdušena, ko je izvedela, da ste jo potegnili za nos.
Takrat res ni bila srečna, mislila je, da bom staknil veliko poškodb. Zdaj je spremenila mnenje in me podpira.

Uspešni ste bili tudi na študijskem področju. Diplomirali ste na univerzi Yale, kjer ste tudi igrali. Na naboru igralcev so vas izbrali Nashville Predatorsi. Zakaj niste nikoli dobili priložnosti, da bi zaigrali v Ligi NHL?
Igral sem v Ligi ECHL in AHL, v NHL-u pa res nikoli nisem dobil priložnosti. Mislim, da mi pri 31 letih ne bo nikoli uspelo. V nižjih ligah sem se skušal dokazati. V Ameriki je poseben sistem in nekateri so bili pač po določenih merilih in okusih različnih ljudi pred mano. Žal se mi ni izšlo.

Si pa verjetno še vseeno pogledate veliko tekem Lige NHL. Za katero ekipo navijate?
Ko sem odraščal, sem navijal za New York Islanderse. Takrat (med letoma 1983 in 1989) je za njih branil Kelly Hrudey in jaz sem bil njegov velik občudovalec. Čeprav sem rojen v New Jerseyju, ne navijam za Devilse. Zelo rad si ogledam prenose hokeja po televiziji, izide tekem NHL-a pa spremljam zelo podrobno prek spleta.

Najbolj neverjetno poglavje v svoji karieri ste napisali v Rusiji. Ko so vas poklicali, sploh niste vedeli v kaj se spuščate. Podpisali ste pogodbo z ekipo Amur Habarovsk. Kako ste doživeli to odisejado v ruski Super ligi?
Želel sem si izboljšati raven igranja. V Ameriki nisem več videl prave prihodnosti pa tudi finančna ponudba v Rusiji je bila mikavna. Prav zanimivo je bilo, ko sem odšel v Rusijo in se počutil, kot da imam le tri leta. Razumel sem samo eno besedo in to je bila 'šajba'' (plošček). Na začetku sem bil povsem nebogljen. Nisem mogel iti na pošto ali v trgovino, ker v Rusiji skoraj nihče ne govori angleško. To je bila zame pomembna izkušnja, zelo sem dozorel. Mesto je bilo lepo, organizacija v klubu pa ne preveč profesionalna. Prav ničesar mi ni žal, v Rusiji sem si nabral veliko izkušenj.

Ko ste prišli v Ljubljano, se je verjetno vse začelo znova?
Nisem videl veliko Evrope zunaj Rusije. V Ljubljani je vse povsem drugače. Vsi govorijo angleško, kar mi precej olajša položaj. V restavraciji imaš angleški meni, na pošti in v trgovini se vse hitro zmenim. Zame to ni nikakršen velik šok, hitro sem se privadil na novo okolje.

Kako vam je všeč v našem glavnem mestu?
Vsi so mi ga opisali kot kraj, vreden obiska. Majhno mesto je prelepo, še posebej se rad zadržujem v starem delu. Zelo rad sem tudi na tržnici in nasploh mi je vse všeč.

Torej boste kar ostali v zeleno-belem dresu. Verjetno bodo ob podobnem nadaljevanju drugi klubi hitro začeli klicati vašega agenta?
Pogodbo imam za letošnjo sezono in veselim se izzivov. Za zdaj sem zelo srečen tukaj. Prihodnost je v rokah mojega agenta.

Aleš Golob