Na občini so si veliko obetali od prvega razpisa ministrstva za šolstvo in šport, ko so računali na pridobitev 5 milijonov evrov nepovratnih sredstev, sami pa bi plačali samo stroške davkov (en milijon). A država jim je na drugem razpisu odobrila le 2 milijona evrov, kar jih je spravilo v veliko zagato, saj bi morali sami prispevati kar 4 milijone evrov oziroma dve tretjini naložb.

Trenutno potekajo intenzivni pogovori s partnerji, ki se zanimajo za sodelovanje pri projektu, med drugim z Imosom (podjetje se ukvarja s projektiranjem in gradnjo) ter s Kolesarsko in Atletsko zvezo Slovenije.

Veliko si obetajo atleti
Atletska zveza se za projekt zanima, ker nameravajo velodrom pokriti, s tem pa bi omogočili tudi razcvet slovenske dvoranske atletike. Slovenski atleti bi se dvorane s krožno stezo zelo razveselili, saj imajo doma trenutno izjemno slabe razmere za trening, čeprav so v zadnjih letih zelo uspešni na svetovnih in evropskih prvenstvih v dvoranah. Čez zimo morajo gostovati v Budimpešti, Linzu in na Dunaju, kjer so tudi državna prvenstva, v Sloveniji pa so jim na voljo le štirje atletski poligoni, od tega trije pod stadionskimi tribunami.

O dvorani razmišljajo tudi v Mariboru
Predsednik atletske zveze Peter Kukovica upa, da se bo občina Novo mesto odločila za naložbo, saj je prepričan, da bodo v prihodnje skupaj prišli do dodatnih sredstev za dokončanje velodroma. To sicer ni edini tak projekt v Sloveniji, saj o 200-metrski atletski stezi zelo resno razmišljajo tudi v Mariboru, objekt pa želijo zgraditi do leta 2013.

Ob gradnji eden najboljših objektov na svetu
Kolesarstvo na stezi je še v povojih, a se na kolesarski zvezi zavedajo, da je perspektiva tudi v tem atraktivnem olimpijskem športu. Zato želijo, da se velodrom čim prej pokrije in obnovi. Ko je bil pred 12 leti zgrajen za mladinsko svetovno prvenstvo v Novem mestu, je bil eden najboljših tovrstnih objektov na svetu. Prav bi prišel tudi za kaljenje in trening mladih kolesarjev. Tako kot atletska tudi kolesarska zveza finančno ne more pomagati pri projektu, morda pa bi lahko kakšen evro izprosila od Mednarodne kolesarske zveze, če bi se ta odločila, da bo velodrom njen regionalni center za ta del Evrope.

Velodrom upravlja Adria Mobil
Podobno menijo v kolesarskem klubu Adria Mobil, ki upravlja velodrom in ima v njem klubske prostore, uredil pa je tudi okolico. Velodrom bi namreč lahko na trening privabljal tudi tekmovalce iz sosednjih držav ter tako postal športno, turistično in poslovno središče. Obnovi ni naklonjen čas gospodarske krize, a predsednica kluba Mojca Novak pravi, da bi se z določitvijo jasnih prioritet ter varčnim in gospodarnim ravnanjem naložbo bržkone vendarle še dalo "pokriti".

Prioriteta dvorana v Stopičah
Zanimivo je sicer, da velodrom ni prvi na prioritetni listi športnih objektov v Novem mestu. Prednost ima telovadnica v Stopičah, kjer jo tamkajšnjim prebivalcem obljubljajo že desetletja. Z njo bi rešili tudi vprašanje prezasedenosti drugih dvoran v okolici.

Po oddaji "Na Val na šport" na Valu 202 priredil Matej Rijavec. Radijski prispevek sta pripravila Boris Ličof in Jože Žura.