V soboto, 5. julija, se bo v Leedsu začela 101. Dirka po Franciji. Spektakularno dirko in boj za rumeno majico bosta prenašala tudi TV Slovenija in MMC. V živo si boste lahko ogledali vseh 21 etap. Pred dirko smo se pogovarjali s strokovnim komentatorjem Martinom Hvastijo, ki je lepote in trpljenje Toura dobro spoznal tudi kot profesionalni kolesar.

Kakšno dirko pričakujete? Bomo spet videli takšno prevlado, kot smo jo v zadnjih dveh letih z Wigginsom in Froomom?
Mislim, da ne. Po tem, kar so glavni favoriti pokazali v sezoni do zdaj, verjamem, da bo dirka precej bolj izenačena. Sky ne prevladuje tako kot v preteklih dveh sezonah. Froome je sicer dobil Romandijo, na Kataloniji ni bil tako prepričljiv, na Dauphineju pa je celo katastrofalno pogorel. Nekaj zaradi posledic padca, malo zaradi praznih dopinških obtožb, morda je celo malce blefiral ali načrtno pustil konkurentom nekaj upanja. Dejstvo je, da na Tour ne prihaja s takim zanosom in tako samozavestno kot lani, ko je zmagal na dirki Dauphine, Romandiji in Criteriumu International. Več kot dovolj razlogov, da lahko pričakujemo zanimivo dirko.

Za glavna favorita veljata Froome in Contador. Lani Contador ni bil prepričljiv in je končal preizkušnjo na 4. mestu. Po videnem v letošnji sezoni: bo Contador letos spet v najboljši formi ravno na Touru? Na koga bi stavili, nanj ali na Frooma?
V prvi vrsti bi med favorite dodal še Nibalija, takoj za njimi pa tudi Costo in Valverdeja. Contador je letos spet tisti pravi - napadalen, agresiven, neustrašen, predvsem pa spet dober. To, kar je letos spomladi naredil na Tirreno–Adriatico v peti etapi, bo šlo v anale kolesarskega športa. Tekmece je pustil na začetku vzpona Passo Lanciano 40 km pred ciljem, ujel ubežnike v spustu, zmagal na etapi in seveda na dirki. Ko so ga po etapi vprašali, kakšne vate je obračal, je odgovoril: "Nikoli ne gledam računalnika med dirko, ampak tekmece v obraz." Poleg tega je taktično in tehnično precej boljši od Frooma, je pa Froome boljši "stroj".

Kdo od njiju ima boljše pomočnike?
Rekel bi, da bo Sky tudi brez Rogersa in Wigginsa še vedno močnejši od Tinkoff–Saxa. Se mi zdi, da bo Contador prekmalu ostal brez zadostne podpore. Bo pa zato Astana zelo močna in predana.

Pravite, da se lahko v boj za rumeno majico vmeša tudi Nibali, čeprav letošnja sezona zanj ni prav posrečena.
Zagotovo. Nibali je kolesar, ki ve, kaj dela. Tehnično in taktično izjemen, verjetno najboljši. Ima odličen pregled nad dirko in vso potrebno podporo. Vuelto in Giro je v preteklosti že dobil, letos se je osredotočil na Tour. Verjamem, da formo stopnjuje.

Nibali je zadnje priprave opravil v Dolomitih, kjer sta s trenerjem Paolom Slongom do podrobnosti preučevala tehniko Froomove vožnje v klanec oziroma trenutek, ko napade. V tistih 20 ali 30 sekundah razvije od 450 do 480 vatov moči. Menite, da takšne proučevanje Froomove vožnje do najmanjše podrobnosti lahko kaj pomaga?
Tisti Froomovi pospeški na visokih obratih sede in strašnih vatih so res uganka. Slongo je odličen teoretik in tudi prakse mu ne manjka. Za Nibalijem je prišel iz ekipe Cannondale, v kateri sta že prej dobro sodelovala. Seveda, če nečesa na treningu ne treniraš, tega tudi na dirki ne boš kar tako zmogel. Rezultate bomo pa videli.

Ker je šel Nairo Quintana na Giro in ga na Touru ne bo, bo kapetan Movistara Alejandro Valverde. Kakšne so njegove možnosti?
Lepe. Tudi Valverde je letos celotno sezono podredil nastopu na Touru, izkušen je dovolj in ekipo ima vrhunsko. Lani bi bil povsem pri vrhu, če ne bi v ravninski 13. etapi izgubil 10 minut zaradi vetra s strani. Počakal ga je celo klubski kolega Costa, a nista mogla več ujeti prvih. Quintano so poslali na Giro, kjer je potešil svoje apetite. Ampak enkrat si zagotovo želi zmagati tudi na Touru.

Rui Costa?
V ekipi Lampre je sam svoj gospod in bo dirkal izključno na svoj rezultat. Zanimivo bo videti, kako visoko bo segel.

Letos je na sporedu le en kronometer. V številnih izvedbah Toura so bili celo štirje (prolog, ravninski, gorski in moštveni). Menite, da bi bilo lahko vse odločeno že po 18. etapi in predzadnji dan dirke sploh ne bo odločilen?
Res nenavadno. Le en, sicer dolg in težak, a tako rekoč na zadnji tekmovalni dan, tik pred Parizom. Mislim, da ne bo odločal več o ničemer. Letošnji Tour se bo dobil na klancih, verjetno v Pirenejih.

Vožnja na čas od Bergeraca do Perigeuxa (54 km) je bila na sporedu že leta 1994 na Touru. Takrat je Miguel Indurain ugnal Tonyja Romingerja za dve minuti. Pred prvo gorsko etapo je bil Tour skoraj že odločen. Je trasa letos krivična do specialistov za vožnjo na čas? Kako mislite, da bi se Indurain odrezal na taki trasi. Namreč: njegova taktika je bila vedno enaka. Na prvem kronometru je potolkel hribolazce, nato pa jih nadzoroval v gorah.
To je že davno, takrat sem bil še amater v kranjski Savi. Dejstvo je, da so se največje dirke vedno vsaj malo trasirale in delale po meri najbolj zaželenega zmagovalca! Te primerjave z zgodovinskimi liki so načeloma smešne in neumestne, a tudi Indurain bi letos zagotovo imel pomisleke glede štarta. Letos očitno res nočejo, da bi zmagal kronometrist.

Kateri klanci bodo odločilni, kateri najtežji?
Tri zaporedne gorske etape v Pirenejih (16., 17. in 18.) bodo po mojem naredile končni vrstni red. Prva od teh etap je zelo dolga in se konča z izjemno zahtevnim vzponom in tehnično zelo težkim spustom čez prelaz Port Des Bales. Naslednji dve sta krajši, a izjemno zahtevni. 17. etapa s tremi zaporednimi prelazi brez predaha in ciljem na planoti Adet. Tukaj bo prostor tudi za kakšno presenečenje, 18. etapa z legendarnim Tourmalejem in ciljem na prav tako znamenitem in izjemno težkem vzponu Hautacam. Alpe so letos na sporedu prej, le z dvema etapama. 13. dan, ki se konča z vzponom na skoraj 20 km dolg vzpon Chamrousse, in 14. dan z visokima prelazoma Lautaret in Izoard ter ciljem na Risoul. Tukaj bomo seveda že vedeli, kdo bo še v igri za skupno zmago.

Opozoril bi še na tri težke etape v Alzaciji že ob koncu prvega tedna, kjer so klanci krajši, a jih je veliko in so lahko zelo strmi. Predvsem 10. etapa s ciljem na La Planche des Belles Filles, kjer je pred dvema letoma slavil zmago Froome, bo zagotovo že izločila kakšnega papirnatega favorita.

Prve etape bodo namenjene šprinterjem. Pričakujete spet veliko nervoze, padcev?
Kot običajno v prvem tednu. Na žalost bomo verjetno zopet rekli, da še nikdar nismo videli toliko padcev. Predvsem zato, ker so letos prve tri etape v Britaniji, kjer so ceste ozke in zavite. A pravih šprinterskih etap bo letos malo. Že prvi dve sta kar razgibani, v peti so odseki granitnih kock, v osmi pa že cilj na kratek klanec. Potem sta še dve ravninski etapi (15. in 19.), a zaostanki bodo po Alpah že tako veliki, da bo možnost uspešnih begov velika.

V 5. etapi je na sporedu etapa s številnimi odseki na kockah. Cilj je v Arenbergu, ki je znamenit po dirki Pariz-Roubaix. To je zares neugodna etapa za gorske specialiste ... Podpirate take etape na največjih dirkah sveta?
Cilj 5. etape je pred Arnberškim gozdom, najznamenitejši odsek, tlakovanega s kamnitimi kockami, se ne vozi. Se pa vozi devet odsekov, tistih čisto pravih, iz legendarne klasike Paris–Rubaix - sicer v nasprotni smeri, kot je to običaj na omenjeni dirki, ne tistih res najtežjih, a bo vseeno prisotnega ogromno strahu in nervoze. Marsikateri favorit lahko že tukaj ogromno izgubi. Vsake toliko časa se Tour vrne tudi na traso "severnega pekla", saj so organizatorji mnenja, da mora biti zmagovalec Toura kompleten kolesar. So si pa vsi, ki želijo letos resno dirkati, te odseke tudi ogledali, nekateri so vozili tudi kakšno lažjo klasiko po malo nežnejših kockah ali makadamu (Valverde) in tudi ekipe bodo okrepljene s kolesarji, ki se na takem terenu znajdejo.

Prva gorska etapa bo 14. julija, na francoski državni praznik. Že 29 let je minilo (Bernard Hinault, 1985) od zadnje francoske zmage na Touru. Včasih so imeli Francozi izjemne šampione, v zadnjih letih pa jih ni bilo. Kje vidite glavne vzroke?
Odgovora na to vprašanje ne najdejo niti Francozi sami, čeprav veljajo za največje poznavalce tega športa. Zanimivo je to, da v mlajših kategorijah delajo izjemno dobro, imajo široko bazo (2000 kolesarjev U23!) in redno zmagujejo tudi na največjih dirkah. Ko pa prestopijo med profesionalce, se preprosto izgubijo ali pa zadovoljijo z nižjimi cilji. Kritiki pravijo, da je težava v njihovem napadalnem in neracionalnem načinu dirkanja, pomanjkanju posluha za trening kronometra ali pa enostavno v pomanjkanju odrekanja, razvajenosti in obilici denarja.

Letos so alpske etape lažje od pirenejskih, na katerih bo zadnji teden pravi pekel s ciljnima vzponoma na Pla d'Adet in Hautacam. Kateri vzpon v Alpah in Pirenejih je bil za vas, ko ste bili še profesionalni kolesar, najtežji?
Zame Tourmalet, pa smo ga leta 2002 vozili le do vasi La Mongie, a je bil na koncu izjemno težke etape s štirimi prelazi in imel sem res slab dan …

Letos bi lahko kakšno etapo zaznamoval slovenski kolesar. Kakšne so možnosti Simona Špilaka? Je njegova etapna zmaga na kriteriju Dauphine dokaz, da je v pravi formi?
Je. Ko Simon nekaj reče, to tudi naredi. Prisilno ga seveda ne morejo motivirati za tritedensko garanje za visoko skupno razvrstitev. Mislim pa, da prva etapna zmaga slovenskega kolesarja ni več misija nemogoče.

Kaj pa Kristijan Koren? Cannondale brani zeleno majico Petra Sagana. Bo imel sploh priložnost za kakšen beg?
Bo, če bo to zares hotel in bo dovolj vztrajen. Na Touru ni nič podarjenega.